Čeprav bo nova urgentna zakonodaja kot ukrep močno vplivala na posamezna področja vhodnih TNI, javnost predhodno navedenemu ukrepu ni posvečala velike pozornosti.

Stanje vhodnih TNI je vrednost lastniškega kapitala tujih vlagateljev in neto posojil podjetjem, ki so rezidenti te države (države prejemnice) (prav tam).

Ker so države bolj previdne pri vhodnih TNI podjetij v državni lasti, je uspešnost združitev in prevzemov kitajskih podjetij z evropskimi nižja.

Iz podatkov je razvidno, da med analiziranimi državami prihaja do večjih razlik tako na strani izhodnih kot tudi na strani vhodnih TNI.

Velikokrat bomo uporabljali pojma izhodna in vhodna internacionalizacija , ki sta bolj ali manj neposredno povezana tudi s pojmoma izhodnih in vhodnih TNI .

Vpliv vhodnih TNI na konkurenčnost gostujočih trgov je še toliko bolj pomemben v primeru končnih "produktov", ki ne zapustijo gostujočega trga.

V času krize, ko se večina evropskih držav sooča z naraščanjem brezposelnosti, ta segment vhodnih TNI ne bi smel biti spregledan.

Nekatere države področje vhodnih TNI regulirajo v zelo omejenem obsegu, medtem ko se druge države odločajo za sprejetje številnih protekcionističnih ukrepov.

V času krize , ko se večina evropskih držav sooča z naraščanjem brezposelnosti , ta segment vhodnih TNI ne bi smel biti spregledan .

Predindustrijska faza je značilna za države , ki nimajo vhodnih TNI in ne vlagajo v tujini zaradi nezadostnih lokacijskih in podjetniških prednosti .

Delo postane – v nasprotju s kapitalom – zelo drago , vloga vhodnih TNI pa je v tej fazi predvsem v dvigu učinkovitosti poslovanja .

V drugi fazi so države , ki pridobivajo veliko vhodnih TNI z namenom izkoriščanja razpoložljivih naravnih virov in delovno intenzivnih dejavnosti .

Za celoten prikaz stanja vhodnih TNI je potrebno, poleg same velikosti in izvora, analizirati tudi regijsko razpršenost le-teh.

V kriznem obdobju se ta pozitiven učinek izgubi, razen pozitivnega učinka tokov vhodnih TNI pri državah s šibkejšimi institucijami.

Ukrepe, ki jih države sprejemajo na področju vhodnih TNI, se lahko po vsebini in vrsti deli na številne kategorije.

Podjetniška miselnost ter splošno družbeno mnenje o izhodnih in vhodnih TNI sta v večini primerov komplementa drug z drugim.

Učinke , ki nastanejo zaradi vhodnih TNI pa smo razdelili med posredne in neposredne , oprijemljive in neoprijemljive in razvojne učinke .

Slovenija pa je kljub svoji razvitosti po drugi strani država , kjer so prilivi vhodnih TNI še vedno zelo skromni .

V modelu s fiksnimi učinki med krizo postaneta statistično značilni še spremenljivki rast kapitala in stanje vhodnih TNI.

Največ vhodnih TNI je bilo v naslednjih gospodarskih panogah : kovine in kovinski izdelki , naftna industrija in poslovne dejavnosti .