Po mnenju avtorice (ibid.), delno izpostavljene skalnate obale z rahlim nagibom najbolj ugodno vplivajo na razvoj sestojev združbe z vrsto F. virsoides.

Analizirali smo vzorce iz kopenskega (tla in smrekove iglice) in morskega okolja (morski sediment in rjava morska alga jadranski bračič, Fucus virsoides).

Vrstno sestavo, zgradbo in sezonsko dinamiko združb alg pa na območju srednjega horizonta mediolitorala, kjer uspeva pas sestojev vrste Fucus virsoides.

V srednjem horizontu med laporovčevo in peščenjakovo ter med apnenčasto in laporovčevo podlago pa največ prispeva k razlikam vrsta F. virsoides.

To je verjetno zaradi tega, ker smo analizirali samo eno vrsto alg, jadranski bračič (Fucus virsoides), vzorčenih v obdobju enega leta.

Vrsta Fucus virsoides je bila na primer edina alga s trakasto steljko in prisotna samo na apnenčasti in peščenjakovi podlagi.

Vrsta F. virsoides je večletna alga in nismo pričakovali pomembnih razlik v pokrovnosti na krajši, to je mesečni časovni skali.

Raziskav, ki bi dokazale meje tolerance steljk vrste F. virsoides ter njenih sestojev, glede na slanost vode, nismo zasledili.

Pokrovnost vrste F. virsoides se močno razlikuje med vsemi sezonskimi aspekti sestojev asociacije; te razlike so statistično značilne.

Odgovor na vprašanje, zakaj je vpliv dejavnika podlaga  datum (sezona) na pokrovnost vrste F. virsoides značilen, je kompleksen.

V zgornjem mediolitoralu najdemo kar nekaj vrst alg , ki ustvarjajo ' gozdičke ' , kot npr. jadranski bračič ( Fucus virsoides ) .

Vrsta Fucus virsoides največ prispeva k razlikam v pokrovnosti med združbami apnenčaste in laporovčeve podlage (pregl.

Vrsta Fucus virsoides, ki spada v skupino trakastih steljk, je edina oblika z večjo steljko in sestavlja 8-12 cm visok zgornji sloj.

Zaradi navedenega živijo tu izolirano nekateri predstavniki hladnoljubnega morskega življa ( npr. rjavi bračič - Fucus virsoides ) .

Pogosto pa latvice počistijo celotni srednji horizont, kjer uspevajo sestoji združbe z vrsto F. virsoides.

V pasu bibavice je na celotnem območju jasno izražen pas rjavega bračiča ( Fucus virsoides ) .

K njej največ prispeva vrsta F. virsoides, ker se pojavlja le v srednjem horizontu.

Vrsta F. virsoides je na primer edina predstavnica morfološke skupine trakastih steljk.

Jadranski bračič, makroalga z latinskim imenom Fucus virsoides , izginja zaradi podnebnih sprememb.

Rastlinstvo morskega predela rezervata je bujno, vendar ne raznovrstno, v glavnem sta to obalni koprc (Crithmum maritimum) in rjava alga (Fucus virsoides).