Svojo debelo zimsko suknjo, ki mu je dobro služila, ko je ob mrzlih dneh vozaril za prevoznika, je zdaj
Krepka in smela gospa je navadno vozarila
Ker Vehovca še ni bilo iz Ljubljane, kamor je vozaril razne reči, obljubila je ona, naj se Mihevec le
Šimen se je bolj vozaril
voziti prevažati zlasti konjsko vprego pripovedoval je zgodbe iz časov ko so še vozarili vo zariti blago
− In se je spomnil, da je na tej poti dolga leta vozaril brez nesreče, da bi ne preštel hlodov, ki jih
Moža ni bilo nikdar doma vozaril se je po svojih kupčijah in kadar se je vračal pa je bil še tistikrat
Ker Vehovca še ni bilo iz Ljubljane kamor je vozaril razne reči obljubila je ona naj se Mihevec le brez
vozarimo? No, debla iz gozda.“
Celo evropske vojne ga vprezajo, da jim vozari kernirje in tope.
Dokler so vozarili štirimi konji saj se je vendar nekaj zaslužilo
Ni ga bilo voznika, ki je vozaril tu gor po dolini, da ne bi bil poznal Klančnikove krčme.
Da mi ni očeta povozilo, bi danes že oba vozarila in primožev Marko bi lahko čez nekaj let vprašal tudi
Takrat ko so Gorenjci še obloženimi parizarji vozarili med Trstom in Dunajem premagujoč ljubeljske strmine
Brez posebnih skrbi je zdaj le sejmaril in se okoli vozaril.