Za problematične pododseke/križišča z VSPN se predlaga ukrepe za izboljšanje prometne varnosti (kratkoročne/nizkocenovne ali dolgoročne) ali izdelavo študije idejnih rešitev.

Ta definicija vključuje določitev mest z VSPN z upoštevanjem količine prometa, števila prometnih nesreč reprezentativnega časovnega okvira analize in dolžino cestnega odseka.

Razdelitev nesreč in udeležencev po vrstah poškodbe omogoča izračun predvidenih stroškov nesreč brez izvedbe ukrepa in v primeru odprave mesta z VSPN.

Na osnovi preliminarne analize se določi mesta z VSPN, za katera je treba izvesti terenski ogled in sestanek na pristojni policijski postaji.

Prikazane točke pomenijo nevarna mesta z VSPN , med katerimi se nahajajo tudi črne točke oziroma mesta hudih prometnih nesreč s smrtnim izidom .

Rezultati tako dokazujejo, da so lahko tudi kratkoročni oziroma nizkocenovni ukrepi učinkoviti z vidika prometne varnosti, vsaj pri mestih z VSPN.

Pred izvedbo drugega koraka se iz analize izločijo vse prometne nesreče, ki pripadajo že dobljenim mestom z VSPN v prvem koraku.

Odseki z VSPN so tisti pododseki in križišča, ki imajo višjo stopnjo prometnih nesreč od kritične stopnje za odseke podobnih cest.

Podatek o povprečnemu številu prometnih nesreč upošteva le nesreče v letih, ko so bila mesta na seznamu mest z VSPN.

Ne glede na to pa ocenjujem, da znižanje dovoljene hitrosti pozitivno vpliva na izboljšanje prometne varnosti pri mestih z VSPN.

Na podlagi zbranih podatkov je bil izdelan nabor mest z VSPN, kjer so bili izvedeni ukrepi za izboljšanje prometne varnosti.

Na osnovi ugotovitev preliminarne analize in terenskega ogleda se posamezno mesto VSPN opredeli kot nevarno mesto oziroma se ga zavrne.

Skupno sta se pri obravnavanih mestih z VSPN zgodili 2 nesreči s smrtjo udeleženca, zato rezultat za tak tip nesreče ni najbolj merodajen.

Tako se v naboru mest z VSPN izognemo semaforiziranim križiščem na štiripasovnih vpadnicah, kjer so nesreče posledica predvsem velike gostote prometa [1].

Zaradi blažjih vhodnih pogojev je končni nabor mest z VSPN po drugem koraku bistveno večji kot v prvem koraku.

Pri dvaindvajsetih mestih z VSPN je bilo urejeno enopasovno krožišče (od tega je šest montažnih), pri treh pa dvopasovno.

Preverjen je bil celovit sistem določanja in odpravljanja lokacij, kjer prihaja do zgostitev prometnih nesreč (pododseki/križišča z VSPN).

Od tega je bila odvisna izbira optimalnega nabora kazalnikov, ki jih je bilo treba vključiti v metodologijo za določitev mest z VSPN [26].

Izvedeni ukrepi za izboljšanje prometne varnosti so pomembno vplivali na zmanjšanje števila prometnih nesreč pri mestih z VSPN.

Dobljeni rezultati dokazujejo, da so bili z vidika prometne varnosti izbrani ukrepi za evidentirana mesta z VSPN učinkoviti.