Watteau je imel velik vpliv , pretanjenost njegovega dela pa je odločilno pripomogla k dokončni osamosvojitvi francoske umetnosti od italijanskih vzgledov .

Watteau je umrl leta 1721 v starosti sedemintridesetih let, vendar je njegovo delo še naprej vplivalo do konca stoletja.

A te ni na razstavi , ki je po sodbah nekaterih kritikov še vedno nekoliko preskromna za predstavitev umetnika , kot je bil Watteau .

Z njimi pa je Watteau utemeljil slikarsko tradicijo upodabljanja družabnega življenja na vrtu, ki je bila formativna vse do impresionistov.

Do danes se je ohranila tudi risba , ki jo je Watteau naslikal , preden se je lotil velike slike .

Watteau je bil odločen, da ga bo zapustil in kot izgovor navedel svojo željo po vrnitvi v Valenciennes.

Watteau je želel priznanje s strani Akademije za slikarstvo in kiparstvo, ki jo je imenovala vlada.

Medtem je Watteau delal po številnih zasebnih naročilih, ki mu jih je prinesel naraščajoči ugled.

Watteau je delo verjetno naslikal spomladi 1720, ko je bila na novo zgrajena celotna vhodna fasada Gersaintove trgovine.

Watteau je to delo predložil Kraljevi akademiji za slikarstvo in kiparstvo kot svoje sprejemno delo leta 1717.

Spada v žanr fête galante, ki ga je ustvaril Watteau.

Sam Watteau je prosil Gersainta, naj mu dovoli slikati, in se pritoževal nad 'mrzlimi prsti', ki so potrebovali nekaj vaje.

Audran je bil kustos Luksemburške palače in od njega je Watteau pridobil znanje o dekorativni umetnosti in okrasnem oblikovanju.

Ko je bil Watteau leta 1714 sprejet za člana Akademije, se je od njega pričakovalo, da bo predstavil običajno delo za sprejem.

Okoli leta 1710 je Watteau naslikal svojo prvo, bolj dobesedno različico motiva, ki je kljub temu kompozicijsko podobna sliki iz Louvra.

Te plošče opisujejo galantne in pastoralne teme, kot se pojavljajo v delih francoskega slikarja Antoine Watteau.

Tako je Watteau lahko porabil še več časa za seznanjanje z deli Rubensa in beneških mojstrov.