sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "zadravec pešec".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo zadravec pešec med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Zadravec - Pešec meni (1994), da je v resnici skoraj nemogoče najti popolno definicijo pragmatike med številnimi definicijami, ki jih zasledimo v literaturi.
Zadravec Pešec (1994) sporazumevalno zmožnost razloži kot nadpomenko jezikovne in pragmatične zmožnosti, pri čemer pragmatična zmožnost vključuje jezikovno zmožnost.
Zadravec Pešec ( 2000 : 46 ) ugotavlja , da postaja navezovanje ( anafora ) univerzalno pojmovanje , ki zaobsega tudi napovedovanje ( kataforo ) in včasih celo nanašanje ( referenco ) .
Zadravec Pešec (1994, str. 61) poleg omenjenega še doda, da ti izreki in njihovi sestavi nastanejo v določenih okoliščinah ter z nekim namenom.
Zadravec Pešec pravi , da se izraza diskurz drži bolj abstrakten in » učen « prizvok .
Zadravec-Pešec (1994) pravi, da je jezik sicer dogovorjen sistem znakov, ki pa ga je treba udejanjati.
Zadravec Pešec deli jezikovna sredstva na kohezivna sredstva , zaimke in deikte .
Za svoj predmet proučevanja je pragmatika vzela tisto , kar so najvplivnejše vede zanemarjale ali celo izključevale iz svojih raziskav – kontekst ( Zadravec - Pešec 1994 , 8 ) .
Pomembna značilnost vljudnosti je njena nesimetričnost : kar je vljudno do naslovnika ali nekoga tretjega , bo nevljudno do sporočevalca , in obratno ( Zadravec Pešec 1994 : 43 ) .
Ko govorimo o sporazumevalni zmožnosti , mislimo na » sintezo jezikovne in pragmatične zmožnosti , pri čemer pragmatična zmožnost vključuje jezikovno . « ( Zadravec Pešec , 1994 , str. 62 ) .
Tradicionalno filozofsko pojmovanje nanašanje ( reference ) pravi , da je nanašanje razmerje med jezikovnim izrazom in entiteto v svetu ( imenovano nanosnik – referent ) ( Zadravec Pešec 2000 : 34 – 37 ) .
Za maksimo načina je tako ključnega pomena , da ne izpostavljamo , kaj je rečeno , temveč kako je rečeno , kar je rečeno ( Zadravec - Pešec 1994 : 38 ) .
Kontekst zajema tako rekoč vse prvine iz našega življenja in sporazumevalnih položajev ( Zadravec Pešec 1994 : 17 ) , njegovo vsebino pa je velikokrat težko definirati .
Gre predvsem za to , da je rečeno več , kakor je bilo izraženo s pomenom izrečenega jezikovnega izraza ( Zadravec Pešec , 1994 , str. 36 ) .
Če ponazorimo , to kar misli sporočevalec z izrekom , ni izčrpano s pomenom , ki ga ima izrečena jezikovna oblika ( glej Zadravec - Pešec 1994 , 10 – 11 ) .
Zadravec Pešec (1994) opredeli sporazumevalno zmožnost z ozirom na jezikovno rabo.
Podobno meni Zadravec Pešec, ki jezikovno zmožnost podreja pragmatični in sinteza obeh tvori sporazumevalno zmožnost.
Renata Zadravec-Pešec ( 1994 : 62 ) definira sporazumevalno zmožnost kot pomemben del človekovih komunikacijskih zmožnosti , ki se razvije z uporabo jezika .
Zadravec Pešec ( 1994 : 7 ) piše , da je pragmatika » študij o jezikovni rabi « .
Veda , ki proučuje jezikovno rabo ter razmerja med znaki in njihovimi interpreti , imenujemo pragmatika ( Zadravec Pešec , 1994 , str. 60 ) .