In zopet je zaihtela Bog kaj naj storim
Glasno je mati zaihtela. Zakrila
Vrgla se je z zofe na kolena in zaihtela:
Jeseni je bilo; rože so ovenele v parku in listje je odpadlo; in Tinka je prvikrat zaihtela v postelji
Ljubezen ljudstva ga je ganila da je tudi sam zaihtel in naposled le težko spregovoril za slovo
Duronija je dvignila roke, naslonila v dlani obraz in zaihtela ...
Žena je še huje zaihtela, segla v peč po ugasel ogorek
•Mati, mati . . .« je zaihtel bridko, ter si pokril
Tedaj je zaihtel Danijel in zaječal. Ciril pa je skočil in vprašal:
“ zaihtel je Tonček. „Zakaj? Saj nisem nič storil. Ali ti res misliš, da sem jaz vzel orglice?“
britko zaihtela.
Tvoj poljub me tako tolaži da zaihtim
« je zaihtela
Prijel se je matere okrog vratu in zaihtel:
Manica je zaihtela in mu položila glavo na prsi. —