Služabnikovo rujovenje postaje vedno zamolklejše,
sem vprašal zamolklo.
Za Róžico je zabobnelo, zamolklo in grozeče.
»Že sam veš,« je spregovoril Tonč zamolklo.
A spodaj zamolklo, bobneče vodovje
»Učiteljico sem našel,« je rekel zamolklo.
„Čestitam,“ sem odgovoril zamolklo ter vstal.
na njegovi glavi z zamolklim treskom;
Končno je zamolklo
Odeta haljico zamolklo rdečo
In luč se je vžgala zamolklih očeh
Začuje se zamolklo žvižganje.
„Čudni časi,“ je Martin zamolklo ponovil.
Sidonijo je zamolklo odgovoril Franjo
njih zamolklo in povzdignil kupico.