sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "zgoš".
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Zgoš evanje zmesi zemljine in apna je potrebno izvesti im prej po mešanju.
Zgoš evalni sistem predstavljajo težnostna nabijala ob postopnemu doziranju gruš a.
Zaradi pojava predrabljanja zrn lahko strižna trdnost tako zgoš enega materiala celo nekoliko upade.
Zamik zgoš evanja po vmešanju apna v zemljino za nekaj ur še nima škodljivega vpliva na kvaliteto vgrajene apnene stabilizacije.
Z ustreznim vgrajevanjem in zgoš evanjem je posedanje nasipnega materiala mogo e v veliki meri zmanjšati, vendar ne vedno v celoti odpraviti.
Z naraš anjem efektivnega napetostnega stanja se temeljna tla zgoš ajo, s tem pa naraš a tudi njihova strižna trdnost.
Vsekakor vsega zraka iz zemljine z zgoš anjem ni mogo e iztisniti, zato popolne zasi enosti ni mogo e dose i.
Vodo je iz por dobro propustnih zrnatih zemljin namre mogo e iztisniti z opremo za zgoš evanje.
V tem asu se je zaradi hitrega zgoš evanja prometa in vidnosti repa kolone prometni pretok naglo pove al.
V kolikor to ni mogo e, je takšna tla potrebno v ustrezni debelini nadomestiti s slojem ustrezno zgoš enega nevezljivega kamnitega materiala.
U inkovito mehansko zgoš anje nasipnega materiala je praviloma mogo e šele nad gladino vode.
To je mogo e dose i le z zgoš anjem pri vlažnosti, ki je v bližini optimalne vlage za zgoš anje.
Težave lahko nastopijo le pri temeljenju na zasi enih drobno zrnatih peskih, ki se v tleh nahajajo v rahlo zgoš enem stanju.
Te manjše matrike so običajno precej manjših dimenzij kot prvotna matrika, kar pomeni, da so v njih zapisani zgoš̌ceni podatki.
Takšno zemljino je zato lažje zgoš evati, kar ima za posledico doseganje višjih gostot.
Strižna trdnost zgoš enih glinenih zemljin je odvisna od njihove dosežene gostote in vlažnosti.
Stopnja dosežene zgoš enosti je odvisna predvsem od vsebnosti vlage v nasipnem materialu in uporabljene energije zgoš evanja.
Propustnost zemljin se pri zgoš evanju v splošnem zmanjšuje.
Pri vsaki zemljini tako obstoji optimalna vsebnost vlage, pri kateri je mogo e pri zgoš evanju dosegati njeno maksimalno gostoto.
Pri tej inicializaciji to rešimo tako, da naučimo več enonivojskih mrež, ki preslikajo aktivacije ene zgoš̌cene predstavitve v drugo.