ZInfV-1 določa obveznosti za operaterje bistvenih storitev (npr. energetski, transportni, zdravstveni, finančni sektor), operaterje digitalnih storitev in izbrane organe javne uprave.

"ZInfV-1 je v številnih podjetjih sprožil investicije, vendar šele varnostni pregled strokovnjakov pokaže, kje so dejanske vrzeli.

Korak v pravo smer h graditvi nacionalne zmogljivosti in sistemskega urejanja področja kibernetske varnosti na strateški ravni je bilo sprejetje ZInfV.

NIS2 in ZInfV od organizacij zahtevata bolj sistematično upravljanje tveganj, hitrejše poročanje o incidentih ter večjo odgovornost vodstva za varnost informacijskega okolja.

Slovenski zakon ZInfV-1 določa, da morajo podjetja kot zavezanci vzpostaviti načrte odzivanja na incidente, popisati sisteme in redno izvajati varnostne preglede.

"Incident je vsak dogodek, ki ima dejanski negativen učinek na varnost omrežij in informacijskih sistemov" (5. odstavek 4. člena ZInfV).

Zavezanci bodo morali po zakonu ZInfV določiti kontaktno osebo za informacijsko varnost in njenega namestnika .

URSIV je začela delovati s 1. januarjem 2020, kar je bil tudi zadnji datum, določen v ZInfV, za vzpostavitev nacionalnega organa za informacijsko varnost.

Zakon o informacijski varnosti ZInfV-2 že velja, podjetja se morajo samoregistrirati in izpolnjevati strožje varnostne zahteve.

Zakon o informacijski varnosti (ZInfV-1), ki je bil sprejet leta 2025, predstavlja temeljni nacionalni pravni akt na področju kibernetske in informacijske varnosti.

ZVOP-2 dopolnjuje ZInfV-1 v delu, ki ureja varnost informacijskih sistemov, namenjenih hrambi ali obdelavi osebnih podatkov.

Še dobro, da niso zavezanci po ZInfV-1, sicer bi bili inšpektorji že en route...

Slovenija namreč pred sprejetjem ZInfV ni imela zakonsko urejenega področja informacijske varnosti.

Pravilnik je začel veljati s 1. junijem 2019, kar je več kot leto za tem, ko je v veljavo stopil ZInfV.

URSIV bo prav tako 13. oktobra 2025 organiziral konferenco o ZInfV-1 , s katero želi zavezancem razjasniti in pobližje predstaviti zakon.

Zavezanci po ZInfV morajo opredeliti svoje ključne sisteme in načine varovanja.

Informacije so lahko podane v tiskani, elektronski ali drugih oblikah (člena 1 in 4 ZinfV).

ZInfV predvideva , da so med zavezanci po tem zakonu tudi izvajalci bistvenih storitev ( IBS ) , in določa osnovna merila za določitev IBS .

Kot poudarjajo na URSIV, pri ZinfV-1 ne gre zgolj za birokratsko obveznost, ampak za nujen korak k dvigu odpornosti celotnega gospodarstva.

Inšpektor UIV mora v primeru kršitve varstva osebnih podatkov s strani zavezancev po ZInfV o tem obvestiti informacijskega pooblaščenca.