V okviru uvedbe ZPGO vsak zadevni sistemski operater prenosnega omrežja znotraj vsake države članice določi zavezujoče meje znotraj podanih največjih zmogljivosti.

Zaradi čezmejnega učinka ZPGO uvaja enake zahteve glede frekvence za vse napetostne nivoje znotraj posameznega sinhronega območja.

ZPGO ne določa pravil za določanje napetostnih nivojev na priključni točki, na katero se priključi PGM.

V šestem poglavju so izpostavljena ključna vprašanja in predlogi za uvedbo ZPGO v slovenski pravni red.

V četrtem poglavju je izvedena analiza koncepta ZPGO, ki je pomembna za nadaljnje razumevanja tehničnih zahtev.

V izogib temu se izraz proizvodnja enota (angl. power unit/generating unit) ne uporablja v ZPGO.

Prehodno obdobje za določitev neizčrpnih zahtev na nacionalnem nivoju je dve leti po začetku veljavnosti ZPGO.

V drugem poglavju je predstavljen širši okvir in razlogi, ki so pripeljali do ZPGO.

Neizčrpne zahteve se na nacionalnem nivoju določi v postopku uvedbe (t.i. implementacije) ZPGO.

Analiza koncepta ZPGO in tehnične zahteve so podane v četrtem in petem poglavju naloge.

ZPGO opredeljuje pomembnega uporabnika omrežja kot pomembnega PGM (angl. significant power generating module).

Izpostavljena so ključna vprašanja in predlogi za uvedbo ZPGO v naš pravni red.

V nadaljevanju so izpostavljena posamezna vprašanja (in pojasnila) v okviru izvajanja ZPGO.

Prav tako so poševno podana posamezna poglavja ali naslovi iz ZPGO (npr.

IEC 60034-1 podaja zahteve za priključne točke generatorja), medtem ko se zahteve iz ZPGO neposredno nanašajo na priključno točko.

Značilnosti (lastnosti) vsakega sinhronega območja vplivajo na oblikovanje zahtev v ZPGO.

Zato je nujna poglobljena analiza ZPGO, ki jo predstavlja navedena naloga.

Ključna vprašanja pri uvedbi (izvajanju) ZPGO in predlogi za nadalnje delo.