ZPZM namreč lahko pod določenimi pogoji razumemo tudi kot regije in temu ustrezno nanje apliciramo določbe , ki jih Jamajška konvencija regijam namenja .

V ZPZM pa ni predpisano bolj ali manj tesno sodelovanje , ne glede na to , kako obsežne pravice imajo države na posameznih področjih .

Zato je v končni verziji besedila konvencije poleg opredelitve ZPZM ostal samo še člen o sodelovanju držav , ležečih ob takih morjih .

Upoštevajoč še , da kopenski viri povzročijo približno tri četrtine onesnaženja v ZPZM , smo danes priča degradaciji in uničenju teh občutljivih ekosistemov .

Sami konferenci bom v 3. poglavju posvetila pozornost predvsem pri iskanju odgovora na vprašanje , kako je do kodifikacije poglavja o ZPZM sploh prišlo .

Prek sodelovanja , katerega doseganje je prepuščeno inovativnosti držav samih , naj bi se razvijala specifična pravila , ki najbolje ustrezajo posameznim ZPZM .

Ideja je vsekakor vredna razmisleka , saj – čeprav se ne nanaša izrecno na ZPZM – na nek način presega suverenost posamezne države .

Razpravo so sooblikovali samo predstavniki držav , ki zaradi svoje geografske lege , torej iz lastnih izkušenj , poznajo položaj ob ZPZM .

V poročilu drugega odbora so se ZPZM pojavljala pretežno v nastopih istih držav kot dotlej .

Odgovoriti pa moramo še na vprašanje , ali oziroma v katerem primeru ZPZM sploh predstavljajo regijo .

Delo je zastavil v treh tematskih skupinah , pri čemer ZPZM ni namenil posebnega tematskega sklopa .

Na ZPZM bi lahko navezali vsebino 254. člena , v kolikor se na njihovem območju nahaja katera od geografsko prikrajšanih držav .

Poglavje o ZPZM natančnejše razdelitve takih morij ne vsebuje in med njimi ne razlikuje .

Vsekakor bi bilo zanimivo in koristno nadaljevati raziskavo v smeri prakse v ZPZM .

Ker nas zanima položaj v ZPZM , si poglejmo , katere določbe se nanašajo nanje .

Iran je ob tem poudaril pomen miroljubnega , usklajenega sodelovanja med državami ob ZPZM .