černim plaščem Pokrije milo dni sramote moje Človeku ki zabredel je globoko Osoda zadnja zopet čast poverne
pregrehe černe tvoje
Černi mož ga je sèm pokopal gorje černemu možu
More biti v černi zemlil«
Na černi bo nehal ji reki stok.
Oblečen černo krog in krog,
»Prišel k vam sem, černi bratje,
malo urah je stala tukaj černa podertina na gorečem posipu
Tedaj je tudi ta černa megla političnega obnebja zginila
Zgodnje, černe hrustavke, Junija. Frühe, schwarze Knorpelkirsche.
„Črez pol ure sva pri černi lipi!“ mi on kratko odgovori.
Popoldne so bili otročiči zopet pred černimi tablami
»O kaj ti pravim, černi kos I
Morebiti jih je žalost že pod černo zemljo spravila
Drugo jutro pripoveduje Martinek vsakemu groznem černem človeku le da je kradel tem nikomur niti besedice