»Kaj blebetaš, človeče!« je vprašal jezno.
Kar prinese črno človeče dvoje čaš rumene
„Kdo si, človeče?“
ženico, in kadar jo dotečem, se ne ganem od njene strani, tako, da čujem vsako besedico, ki jo čerhne to človeče
človeče ali čutiš globočino in tehtnost rakovega občutka
spet eden največjih angeljčkov na svetu. sam sem osebno proti alkoholu v avtu. ne gre skupaj. samo človeč
rector magnificus — tisti, ki takó smešno predava o sandalah svetega Antona — in to je tanko in neznatno človeče
to človeče je popolnoma izginilo in to je bila sreča zanj, sicer bi ga bil s svinčenko tako pozdravil
Kaj je delala do sedaj naša policija če se je ta človeče tako dolgo vlačilo po Sloveniji brez dokumentov
nikogar ne človeči boljša niti plemeniti
pod curek mrzle vode in je prej rdeč kot kuhan rak postal kar naenkrat bel ni ravno zaupanja vreden človeče
Ko pa pride drugi dan do pisarne, sprejme ga na stopnicah zopet ravno tisto človeče in zareži nanj:
Jaz pošljem takoj popravek v imenu odbora, kjer pozovem to človeče, naj nastopi javno; sicer ga imenujemo
«Menim da, še več boste dali — se ostudno namuza človeče — jaz Vam bom povedal, kje je Metka.»
je malovredno, nič prida človeče.«