Dandanašnji sicer ne žgo več rok prešuštnicam toda iz hiše pa jih še često mečejo posebno če gre za priliznjenko
Veste zakaj koprive žgo
ki brez konca žgo.
ko hrepenenja nas žgo,
žgo telo, kakor bi sedel na žerjavici —
Solza ni, teko na znotraj in so bolj vroče, kakor pravi ogenj, ko ji žgo v dušo.
ozrem na ulici me srečavajo iz temne veže strme name parku so tik pred menoj če zatisnem trepalnice mi žgo
obljube, naj se me tako-le kaznuje: naj se mi žgo
gre za težave vodo je treba predvsem poudariti da je naglo zmanj ševanje vodnih virov eden najbolj žgo
Če bdim, me žgo na srcu, če spim, se mi prikazujejo v sanjah.«
žgo čez polnoč?"
trpljenje, na licih žgo posušene solzé ...
Kako srce mi žgo spomini od prečutih noči je duh bolan in to neskončno hrepenenje miru ne da mi noč in
kakor vsi jih žgo.
Tešejo trame, žgo oglje, pripravljajo drva in pepelnik.