Po drevju ptički žvrgole,
V mestu je bila pomlad, čas ko narava vstaja, ko ptički žvrgole, ko je povsod veselo vse, razen pri
Kjer ljudje miru žive jim ptice rajsko žvrgole
Tam gozdu pa kuka skrita kukavica in vmes žvrgole inale senice bistri ščinkovci in veseli kraljiči
naproti, in ptiče, ki žvrgole nad njegovo glavo. Ves ta
Tu vrabci žvrgole
Skozi okno se zasliši čudovito žvrgole nje ptic
Vrabčki že veselo žvrgole,
Ptiči žvrgole ž njo in dekletcama cvetlice vzdigujejo radovedno glavice iz rôsne trave in bučele se obračajo
noči, ko žvrgole slavci v luninem svitu. Malokdaj
v krogu cvetja žvrgole.
In visoko gori jasnih zrakovih nad bujnimi setvami prostranega ljubljanskega polja žvrgole neskrbno veseli
vas vedo ptice lahno žvrgole noci vedo tople sivi somrak ve
Pristno je vse, njih duh, predmet in oblika in naši otročiči jih že veselo žvrgole.
namen kot bi se bali da se oprema ne umaže ali obrabi prepogoti uporabi Nikogar nikjer kot tudi ne žvrgol