, ne kako depresivna psihološka, tuku kako imanentna ontološka kategorija, koja e karakteristična za našeto bitie voopšto. Takva, taa mnogu poretko go dopira očajot, iako i toj ne i e tuѓ, a mnogu počesto se raspostila niz edna
go proveduva maliot gostin od početnoto čudenje i zbunetost do konečnoto soznanie, do migot vo koj osvestenoto bitie može konečno da se razbere i sebe i da go razbere toa što go opkružuva, ta sam da si odgovori na prašanjata koj sum? I što e
vsяkakvi dъrvesa, hubavi na gled i dobri za яdene, i dъrvoto na života posred Raя, i dъrvoto za poznanie dobro i zlo ( Bitie , 2:9).
dъrvesa, hubavi na gled i dobri za яdene, i dъrvoto na života posred Raя, i dъrvoto za poznanie dobro i zlo (Bitie, 2:9). Bitie 2:9 se spomenavat dve dъrveta - tova na života i zabranenoto dъrvo na poznanieto za dobro i zlo. Metaforično - tvъrdi
. Toa se ideite na koi celosno i nepožrtvuvano im se posveti i sogore sevkupnoto čovečko, revolucionerno i tvorečko bitie na golemiot makedonski sin Kočo Racin.
užas ot mraka, no nяma li da e oщe po-užasno bezproblemnoto prebivavane sred večnata osvetenost na neiznenadvaщoto bitie ? Dali щe postignem sebe si v dnevnata svetlina na razuma, črez hladnata logika, s koяto analizirame sveta i taka vse
, i italianskata, i mnogo drugi kulturi. Te sa povliяvali vъrhu ezika, vъrhu filosofiяta na misleneto i duhovnoto bitie , vъrhu intelektualnata i estetičeskata čuvstvitelnost, vъrhu teoretičnite naglasi i hudožestvenatadeйnost.
, koйto se opitvat da podredяt / "sъzdadat" / komendantъt i žena mu / universum, koйto e antitip na harmoniяta v bitie /, po-skoro se svъrzva s čisto čoveškoto želanie da ustroiš, da predvidiš i da se predpaziš ot onova, koeto eventualno
biti borba i razvitak (učenje o maču), jer je to zakon prirode, jer je na zemlji život koji se još razvija, a tamo je biće ( bitie ), sintetičko potpuno, koje se večno naslađuje i ispunjeno je, (tj. biće) za koje, izgleda, vremena više neće biti (
no gi smetam za sozdanija i slugi i pod vlasta ne samo na Boga tuku i na nas luѓeto. Zašto Sozdatelot gi privel od nebitie vo bitie , za da ni služat nam, i rakovodeni od nivnata ubavina da se vozdigame do Onoj, Koj gi sozdal. Zašto od veličinata i
Koga čovekot doaѓa do soznanieto deka so stavanjeto na maskata ja preobrazuva samo svojata nadvorešnost, a ne i svoeto bitie , koga go sovladuva maskiranoto volšebstvo na analogijata, od ritualnite svečenosti i mitski igri se sozdavaat
aktivnost na čovekot vo krugot na umetničkite dejnosti se javuva kako negova najdlaboka potreba, vsadena vo negovoto bitie i kako izraz na negovite psihički i motorni funkcii. Ako našite idei za značenjeto i posebnosta na primitivnite
se najdirektno povrzani so subjektot, ќe ostavat dalekusežni posledici pokraj drugoto i po ona što se narekuva bitie , fenomen, egzistencija Tie se konkvistadori, ne se filozofi, osobeno ne Frojd, no filozofijata niv ne može da gi
, a narodniot život genetska formula na vekovnoto iskustvo, go označuva momentot na soznavanjeto na sopstvenoto bitie , negovite vrednosti i osobenosti, od koe se raѓa potrebata tie da se spasat od zaborav i da se začuvaat, za da može na toj