deka i togaš tuka postoela nekoja crkva ili eventualno kapela. Vo 1525. godina za prvpat se spomenuvaat selata Gorna i Dolna Trepča, kako dve odvoeni sela, koi što najverojatno poradi golemoto prostranstvo na koe se naoѓale, bile
, kako dve odvoeni sela, koi što najverojatno poradi golemoto prostranstvo na koe se naoѓale, bile podeleni. Togaš vo Gorna Trepča imalo 9 domaќinstva i 6 mlina, a veќe vo 1528. godina imalo 18 domaќinstva. Poradi čestite vojni, vo idnite
toj period ima mnogu pišani dokumenti za selata i za nivnite žiteli. Srbija bila podelena na nahii a nahiite na knežini. Gorna Trpča i pripaѓala na Rudničkata nahija, i na Moravskata knežina.
knežina. Gorna Trepča. Se smeta deka nivnite lekoviti svojstva se koristeni ušte od damnina. Koga vo Čačak, se otkrija rimskite termi
, ukažuvaa na postoenje na golema rimska naselba. Može da se pretpostavi deka i rimskite legioneri vo izvorite na Gorna Trepča go pronaoѓale lekot za svoeto oslabnata zdravje. Se zboruva deka i učesnicite vo kosovskiot boj, junacite od I i
vo nea da se kapat i da ja pijat. Gorna Trepča, ja gledal i proučuval vodata na izvorot i bidejќi se uveril vo nejzinata lekovitost, odlučil da izgradi eden
raboti okolu presekuvanjeto na patot vo dolinata na rekata Banje. Iako bil makadamski drum, patot od Čačak do Gorna Trepča bil dosta skraten. Vo juli 1968 godina presreќnite meštani i bolnite gosti zaedno go dočekaa doaѓanjeto na
vrednost se vistinski muzej pod vedroto nebo. So vnimatelno proučuvanje može mnogu da se doznae za bivšite žiteli na Gorna Trepča, za nivnite običai, zanimanja, sklonosti... Likovnata obrabotka na ovie spomenici govori za golemata
što vo sekoj slučaj može da se smeta za neprostiv zločin nad kulturnoto nasledstvo i nad tradicijata. Gorna Trepča imalo mnogu vodenici - potočarki, koi što denes se napušteni i neaktivni. Nekolku od niv uspeale da se spasat od
pat. Zatvoren so strmniot Vujan, od edna strana, i so blagite padini na Bukoviќ, od druga strana, urbaniot centar na Gorna Trepča nalikuva na prodolžena inka. Kratkiot i dolg del voglavnom go formiraat napuštenite kuќi na meštanite od
i kiosci. Od gornata strana toj prostor go zatvaraat zgradite na upravata i stacionarot na Prirodnoto lekuvalište Gorna Trepča, kako što glasi zvaničniot status na ovaa, zapravo, prirodna banja.
Dojdoa vo količki, si otidoa bez niv, ili Štakite ne im se potrebni poveќe, glasot se šireše so brzina na svetlosta. Vo Gorna Trepča, do togaš nepoznatoto i zafrleno selo, doaѓaat posetiteli od site strani, onie koi ne veruvaat i onie koi se
na Jugoslavija, no i od Švedska, Italija, SSSR, Grcija, Bugarija, Polska, Francija, Germanija pa duri i od Amerika. Gorna Trepča se zainteresirale i naučnicite od poveќe zemji. Arhitektot Mihailo Mitroviќ napravil i urbanistički plan za
, i site emesovci, kako što samite sebe sa narekuvaat - govori za svojot preporod... Gorna Trepča go delat i drugite gosti. Gotovo site se povratnici, zatoa što kako što veli Vesna Stankoviќ - Vasoviќ, direktor
teško vospalenie na muskulaturata, so jaki bolki vo butovite i vo racete. Gorna Trepča, i trgnavme, ne bez skepticizam.... ajde da probame, si mislevme, ne može da ni šteti, koga toa, ispadna deka