teatar ne e poznat vo niedna svoja forma, postojat narodni godišni scenski pretstavi što se podatlivi i očevidni ostatoci na Dionizijskite misterii što gi proslavuvale vo Grcija pred iljadnici godini.
taka bilo otsekogaš, pokažuvaat i pette lokacii na koi dosega se registrirani arhitektonski i duhovno-materijalni ostatoci od minatoto koi zaokružuvaat edna kompaktna celina na organiziran život, koj se odvival poveќe od šest veka (sl. 28).
kade što se otkrija ušte 27 groba. ostatoci se minimalni, taka što spored niv ne može da se odredi orientacijata na grobnite jami. Toa e vozmožno samo spored
jami koi vertikalno se spuštaat pod dolnoto nivo na jamite. Vo grobot br. 50 vo tri takvi jami se začuvani i jaglenisani ostatoci od vertikalno postaveni kolci.
vertikalno postaveni kolci na aglite od jamata koi kladata ja držele stabilna. Po izvršenata kremacija osteološkite ostatoci na kremiraniot bile pokrivani so zemja ili kamenja, a potoa bila formirana kružnata ili elipsovidna nadgrobna kamena
od procesot na prozvotstvo na tekstil ke pokažat istražuvanjata koi ќe sleduvaat. ostatoci se zabeležlivi na površinata na terenot i dosega otkrieniot broj grobovi i nivnata golema koncentracija na
Svodot se prostiral na pokratkiot raspon od prostorijata, odnosno na severoistočniot i jugozapadniot zid. Postojat ostatoci na zasvoduvanje po celata dolžina na jugozapadniot zid, po koi što može da se definira i visinata na svodnata
Svodot se prostiral na pokratkiot raspon od prostorijata, odnosno na severozapadniot i jugoistočniot ѕid. Postojat ostatoci na zasveduvanje na severozapadniot ѕid i toa so normalno postaveni tuli na ѕidot, od koi se gleda načinot na
čudna zamatenost pred svoite oči i počnuvaa da patuvaat niz ulicata koga beskuќnicite pomedeni so rakija (edinstveni ostatoci na prisutnost), se dvižea mrzovolno po ulicite sledeni od sopstvenite senki.
objektot, vo negovata pobliska no i podalečna okolina, po tečenieto i na dvete reki, na prostor kade ne se zabeležuvaat ostatoci od zgradi, se naѓaat površini koi i denes zemjodelski se obrabotuvani.
do karpata. Vo profilot na neistraženiot del vidliv e debel sloj od golema koncentarcija na gradežna keramika no i ostatoci od nepečena tula i glinen lepež. Vo ova sostojba vo koja e ostavena ovaa prostroija nemože da se konstatira dali ovie
, debel i do 0,70 m. Po podiganjeto na ovoj sloj, sleduva drug vo koj dominira pokrivnata keramika zaedno so golemi ostatoci od jaglenisani gredi, po koj sleduva slojot od garež vednaš nad podot. Pokrivnata keramika najčesto e skoncentrirana
preku drug. Na severniot ѕid od Prostorijata br. 1 imalo postaveno i drveni polici. Vo negovoto podnožje se naide na ostatoci od jaglenisani daski. Gorele i drvenite vrati na vlezovite vo site prostorii. Nad kamenite se začuvani i drvenite
daski. Gorele i drvenite vrati na vlezovite vo site prostorii. Nad kamenite se začuvani i drvenite pragovi kako i ostatoci od drvenite ramovi. Pokraj site vlezovi se pronajdoa i golem broj na golemi, masivni železni klinci so tragi od
sekači. Ako na ova se dodade i podatokot deka so iskopuvanjata na objektot i negovata najbliska okolina se pronajdoa i ostatoci od železna zgura togaš mora da se razmisluva deka ovde se prerabotuvalo i železo. Verojatno ne za pogolem pazar no za