Za izvedbo programov ohranjanja so v omejenem obsegu dodeljena finančna sredstva, za kar je potrebno smotrno določiti prednostne cilje programa ohranjanja ŽGV.

Sodelujejo tudi pri izboljšanju metodologij in orodij v povezavi z izboljševanjem učinkovitosti opredelitve ŽGV in pri testiranju in pri izboljševanju rejskih tehnik.

Predpise, nanašajoče se na ohranjanje, smo na kratko povzeli in predstavili, da bi ugotovili, kako je v državah zakonsko urejeno ohranjanje ŽGV.

Motivi kmetov k ohranjanju ŽGV niso nujno povezani z ekonomsko upravičenostjo, vendar pa bi za trajnostno uporabo morali omogočiti ekonomsko upravičeno podlago.

Implementacija politike ŽGV je pod okriljem (odgovornostjo) raziskovalnih inštitutov, ministrstev ali pasemskih organizacij ali pod okvirjem vseh skupaj, ki med seboj sodelujejo.

Države so prvič pripravile poročila, ki so vsebovala stanje, vlogo ter vrednost lastnih ŽGV, kar je prikazalo stanje ter pomembnost živinorejskega sektorja.

V splošnem naj bi bilo osnovno ohranjanje ŽGV in situ, podpora temu pa naj bi bili obe obliki ohranjanja ex situ.

Ukrajina ima določen program ohranjanja biotske raznovrstnosti v okviru katerega se s finančno pomočjo spodbuja ohranjanje in izboljševanje biotske raznovrstnosti ŽGV.

In ravno zaradi vseh teh lastnosti, bi se morali v vseh državah zavedati pomembnosti ohranjanja živalskih genskih virov (v nadaljevanju ŽGV).

Vendar kljub učinkovitem delu ter sodelovanju na nacionalni in mednarodni ravni vse to včasih ne zadostuje za uspešno ohranjanje ŽGV.

Države so dolžne pripraviti periodična poročila o stanju ŽGV, v katerih predstavijo podatke pomembne za nadaljnjo usmerjanje, načrtovanje in ukrepanje.

V upravljanje ŽGV so vključene tudi interesne skupine kmetov, združenj kmetov, pasemskih organizacij, raziskovalnih inštitutov, ministrstev in nevladnih organizacij.

Slovenija ima v primerjavi z drugimi državami najbolj obsežno in natančno vsebino zakonodaje, ki se nanaša na ohranjanje ŽGV.

Raznovrstnost ŽGV je lahko osnova za razvoj nišnih tržnih proizvodov, kar lahko pripomore k boljšemu preživetju rejcev teh živali.

Obstaja več področij politike, ki posredno ali neposredno vplivajo na upravljanje z ŽGV, med drugim strategija za biotsko raznovrstnost.

Pravna podlaga za upravljanje z ŽGV je razdeljena na več ravni: globalni, mednarodni, regionalni in nacionalni pravni okvir.

Politike, inštitucije in zmogljivosti za upravljanje z ŽGV je potrebno krepiti tako na nacionalnem, kot na mednarodnem nivoju.

Namen magistrskega dela je bil pregledati, analizirati in primerjati zakonodaje v evropskih državah nanašajoče se na ohranjanje ŽGV.

Ena najpomembnejših nalog ohranjanja ŽGV je vodenje registra pasem z zootehniško oceno in se vodi/posodablja vsako leto.

Vsaka država ima mrežo za upravljanje z ŽGV, vključno z administracijo, pasemske organizacije, raziskave in hobi društva.