Zdravila prve izbire za zdravljenje teh okužb so klaritromicin, amikacin in imipenem, vendar njihovo učinkovitost omejuje naraščajoča odpornost, zlasti na makrolide.

ZU v tem zdravilu je amikacin, širokospektralni aminoglikozidni antibiotik.

V primeru zdravljenja hujše okužbe ali ponovitve okužbe se v terapijo poleg zgoraj naštetih učinkovin doda še streptomicin ali amikacin.

Uporabimo cefalosporin prve generacije in gentamicin , kadar pa je okužba bolnišnična cefalosporin tretje generacije in amikacin ali ureidopenicilin in amikacin .

To so fluorokinoloni, antibiotiki (kapreomicin, kanamicin, amikacin) in analoga izoniazida - etionamid in protionamid.

TDM se najpogosteje izvaja pri protimikrobnih učinkovinah, kot so aminoglikozidi (gentamicin, amikacin), vankomicin in vorikonazol.

Razlog za uporabo amikacina je lahko v širšem protibakterijskem spektru delovanja, saj ima amikacin najširši spekter delovanja izmed vseh aminoglikozidov.

Primera kombinacije sta amikacin ali ceftazidim, ki sta učinkovita pri zdravljenju okužb sečil z vezikoureteralnim refluksom pri otrocih.

Praviloma prihaja v poštev terapija z atb , ki so dosegljivi le v bolnišnicah : amikacin , karbapenemi , tazocin in še kakšen .

Enemu bolniku so k omenjeni terapiji dodali še ciprofloksacin, drugemu ciprofloksacin in amikacin.

Bakterije, ki so odporne proti drugim aminoglikozidom, so namreč lahko še vedno občutljive za amikacin.

Aminoglikozidni antibiotiki (kanamicin, amikacin, gentamicin, streptomicin in tobramicin) so po kemijski zgradbi aminosladkorji povezani z glikozidno vezjo.

Amikacin se uporablja za kratkotrajno zdravljenje, pogosto se daje skupaj z betalaktamskimi antibiotiki zaradi sinergističnega delovanja.

Amikacin je učinkovina, ki jo uvrščamo med aminoglikozide.

Amikacin je aminoglikozidni antibiotik, ki se uporablja za zdravljenje različnih bakterijskih okužb.

Amikacin se daje enkrat ali dvakrat dnevno po intravenski ali intramuskularni poti uporabe.

Vendar pa je pri gramnegativnih bakterijah, ki so občutljive na gentamicin, amikacin manj učinkovit kot gentamicin (9).

Pridobivamo jih lahko biosintezno, kot naravni produkt mikroorganizmov (npr. gentamicin), polsintezno s kemijsko modifikacijo naravnih produktov (npr. amikacin) in sintezno (npr. norfloksacin) (5, 6).

Najpogosteje uporabljene zdravilne učinkovine z ozkim terapevtskim oknom so vankomicin, gentamicin, amikacin, metildigoksin, valprojska kislina in ciklosporin (38).

Amikacin v koncentraciji 40 µg/mL je bil uspešen proti mladim biofilmom, ampak z zrelostjo oziroma starostjo biofilma je postal popolnoma neučinkovit.