Prav tako smo izključili bolnike, ki so imeli v omenjenem obdobju obračunano zdravilo za kondicioniranje pred transplantacijo (busulfan, melfalan in tiotepa).

Med zdravili so možen vzrok še kaptopril , perindopril ( v zdravljenju hipertenzije ) , busulfan , bleomycin in nekateri drugi citostatiki .

Med alkilirajoče citostatike uvrščamo dušikove iperite (npr. ciklofosfamid), nitrozosečnine (streptozocin), alkilsulfonate (busulfan), metilhidrazine (prokarbazin), triazine (temozolomid) in etilenimine (tiotepa).

Kot primer bomo vzeli učinkovino busulfan oziroma generično zdravilo s to učinkovino.

Busulfan je alkilirajoči citostatik, s katerim lahko dosežemo remisijo.

Uporabljali so le citotoksične učinkovine, kot sta busulfan in hidroksisečnina, in interferon alfa.

Pri bolnikih, ki so kandidati za pripravljalno shemo zmanjšane intenzivnosti, se uporablja busulfan po fludarabinu.

Busulfan tudi povzroča trombocitopenijo oziroma zmanjšanje števila krvnih ploščic; v redkih primerih lahko pride tudi do medularne aplazije.

To dosežejo tudi sevanje in nekatera zdravila , kot so na primer bleomicin , busulfan in nitrofuran .

Ne, toda busulfan povzroči vidne spremembe na koži.

Le redki bolniki so prejeli interferon alfa ali busulfan .

V dveh poročilih je omenjeno, da se busulfan dializira, zato je v primeru prevelikega odmerjanja primerno pretehtati možnost dialize.

V celicah bolnikov, ki so peroralno prejemali busulfan, so opazili različne kromosomske aberacije.

Raziskave so pokazale, da busulfan povzroča neplodnost pri glodalcih.

Poleg tega lahko busulfan izzove pljučno toksičnost, ki utegne povečati učinke citotoksičnih učinkovin.

Ker pa se busulfan presnavlja s konjugacijo z glutationom, pride v poštev tudi uporaba glutationa.

IARC je na osnovi podatkov pri človeku uvrstila busulfan med rakotvorne snovi.

Busulfan sodi med snovi, ki so zaradi načina delovanja potencialno rakotvorne.