Upravno-pravna (potrošniška) razmerja, ki nastajajo pri reševanju potrošniških sporov prek množičnih shem ARPS v različnih upravnih institucijah, so kompleksna in zapletena.

Peto poglavje kot empirični del magistrskega dela zajema empirično raziskavo vloge ARPS z vidika upravnih organov in (percepcijo) potrošnikov v izbranih državah.

Kljub temu uradne osebe v nekaterih upravnih organih trdijo, da ne izvajajo ARPS, čeprav imajo na svojih spletnih straneh navedene tovrstne možnosti.

Za opolnomočenje potrošniških pravic so se oblikovali mehanizmi ARPS, ki omogočajo potrošnikom in podjetjem hitro, poceni in učinkovito reševanje potrošniških sporov.

V tujini npr. trgovci , ki so pripravljeni reševati potrošniške spore pred organom ARPS , to navajajo v oglasih kot svojo konkurenčno prednost .

Z metodo analize in sinteze sem analizirala statistiko upravnih zadev izbranih upravnih organov v razmerju s statistiko rabe načinov ARPS.

Stopnja učinkovitosti rabe načinov ARPS bi morala izhajati iz stopnje zadovoljstva vpletenih strank v upravnopravno razmerje ter nadaljnjega medsebojnega spoštovanja.

Sprva sem analizirala rezultate, ki se nanašajo na izvajanje različnih shem ARPS v potrošniških organih, da pritožba ni bila vložena.

Sheme ARPS lahko vzpostavijo javni organi, industrija, ali pa se vzpostavijo v sodelovanju med javnim sektorjem, industrijo in potrošniškimi organizacijami.

Različni avtorji predpostavljajo, da je razvoj mehanizmov ARPS, zlasti v novih državah članicah, močno vplival rezultat najboljših praks starih članic.

ZARPS prinaša nova upanja na področju varstva potrošnikov, kakšna bo stopnja učinkovitosti ARPS pa bomo videli v prihodnjem letu.

Pravna regulacija ARPS se lahko z evropskega zornega kota opredeljuje v smislu mehkega prava kot neformalna pravna regulacija (angl.

Alternativno reševanje potrošniških sporov ( ARPS ) je lahko koristen instrument , ki pomaga potrošnikom do zavedanja svojih pravic do pravnega varstva .

V nadaljevanju je prikazana primerjalna analiza postopkov ARPS pristojnih slovenskih in hrvaških regulatornih agencij na področju univerzalnih storitev.

Stopnja povezanosti med organi ARPS je nizka in je le vertikalna (le izmenjava "dobrih" praks prek različnih konferenc).

Pri tem pa se zavzema za mediacijo kot obliko ARPS, ker ima v primerjavi z arbitražo številne prednosti.

Celostni pristop za vrednotenje merjenja kakovosti mora vključevati dodatne analize o percepciji vseh udeleženih strank o postopku ARPS.

Empirični del kot primerjalna analiza rezultatov (10 vprašanj) s strani potrošnikov se nanaša na učikovitost rabe (upravno) ARPS med izbranima državama.

Čas trajanja za reševanje potrošniških sporov prek shem ARPS so potrošniški organi v obeh državah ocenili različno.

Najpogostejši odgovor s strani potrošniških (upravnih) organov v obeh državah je, da podanih shem ARPS ne izvajajo.