sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "avery in bergsteiner".
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Avery in Bergsteiner upoštevata različne ravni trajnostnega vodenja, ki se stekajo v dolgoročno ugodne učinke za podjetje.
Avery in Bergsteiner (2013) navajata, da podjetja na tak način zaposlenim ponujajo razvoj njihovih kariernih poti ter jih spodbujajo, da ostanejo znotraj podjetja.
Avery in Bergsteiner (2011c) svetujeta trajnostnim vodjem, naj bodo potrpežljivi, saj lahko gradnja uspešne inovacijske kulture traja tudi deset let ali več.
Avery in Bergsteiner (2011c) sta pri tem ugotovila, da trajnostne prakse vodstvu nudijo orodja za dramatičen premik v kulturi, vrednotah in pričakovanjih.
Avery in Bergsteiner (2011b) sta znotraj trajnostnega vodenja predstavila poseben pristop oziroma model, ki ga poimenujeta z metaforo "čebelje vodenje" (angl.
Avery in Bergsteiner (2011a, str. 13) opredeljujeta vodenje kot fenomen, ki se pojavi ob sodelovanju skupine ljudi pri doseganju ciljev v določenem kontekstu.
Avery in Bergsteiner (2011c) sta 23 praks razporedila v obliki piramide s štirimi naraščajočimi ravnmi, da bi zagotovila smernice za nadaljnje ukrepe.
Avery in Bergsteiner (2010a) v svojem pristopu obravnavata ti dve žuželki, da bi predstavil dve prevladujoči vodstveni filozofiji.
Avery in Bergsteiner (2011b) menita, da se trajnostno vodenje kaže kot učinkovito vodenje zaradi svojih temeljnih lastnosti.
Avery in Bergsteiner (2011d, str. 34-35) sta oblikovala 23 praks trajnostnega vodenja, ki ponazarjajo dva pristopa - pristop "čebel" in pristop "kobilic".
Na makroekonomski ravni podjetja ali organizacije Avery in Bergsteiner (2011b) torej trajnostno vodenje predstavita in opišeta s pomočjo pristopa filozofije medonosnih čebel.
Avery in Bergsteiner (2011) trdita, da razvoj kolektivnega vodenja okrepi izvajanje trajnostne misije.
V drugem poglavju so predstavljeni določeni elementi trajnostnega vodenja, ki sta jih oblikovala Avery in Bergsteiner (2011c) za njihovo poglobljeno razumevanje.
Z omenjenimi ukrepi zasledujejo cilj doseganja optimalne uspešnosti tako za družbo kot tudi za okolje, v katerem poslujejo (Avery in Bergsteiner, 2011).
Trajnostno vodenje je glavni promotor organizacijske kulture, ki se osredotoča na inovacije in trajnost znotraj organizacije (Avery in Bergsteiner, 2011a).
Ali kot trdita Avery in Bergsteiner (2011), management skrbi za funkcioniranje dnevnih procesov, medtem ko je vodenje koncentrirano na prihodnje spremembe.
Takšno vodenje omogoča organizacijam vztrajati skozi daljše časovno obdobje, prav tako v časih turbulenc in negotovosti (Avery in Bergsteiner, 2011a).
Na vrh piramide sta Avery in Bergsteiner (2011a) postavila pet izvedbenih rezultatov, za katere sta menila, da ustvarjajo trajnostno vodenje.
Organizacije bi se morale posvetiti tipu vodenja, ki temelji na dialogu med vodjo in njegovimi sledilci (Avery in Bergsteiner, 2011a).
V nadaljevanju je predstavljeno, kako se pristop po modelu Avery in Bergsteiner (2013) odraža na šestih različnih področjih trajnostnega vodenja.