Sposobne so same proizvajati rastne dejavnike preko sočasnega izražanja površinskih celičnih receptorjev, s čimer dosežejo avtokrino stimulacijo rasti.

Rastni dejavniki, ki jih izločajo stabilne celične linije, delujejo tudi avtokrino.

Rastni dejavniki lahko signalizirajo neposredno, parakrino, avtokrino ali endokrino.

Rakave celice sintetizirajo rastne dejavnike, ki avtokrino zagotavljajo njihove delitve.

Prva možnost je, da same proizvajajo ligande rastnega faktorja, na katere se lahko odzovejo z izražanjem receptorjev, kar povzroči avtokrino proliferativno stimulacijo.

Poleg tega lahko izraža in izloča številne bioaktivne peptide (adipokine), ki lahko delujejo tako lokalno (avtokrino/parakrino), kot tudi sistemsko (endokrino).

Po njihovi aktivaciji lahko sproščeni mikrovezikli delujejo parakrino na okoliške celice žile in avtokrino na endotelijske celice njihovega izvora.

Njihovo delovanje je lahko avtokrino (na celice proizvajalke), parakrino (na sosednje celice) in endokrino (delovanje na daljavo).

Na živčne celice lahko delujejo parakrino, avtokrino ali anterogradno.

MSC delujejo parakrino in/ali avtokrino, kar pomeni, da v okolico izločajo določene snovi.

Ločimo tri mehanizme delovanja hormonov: endokrino, parakrino in avtokrino delovanje.

Lahko bi preverili, v kolikšnem obsegu deluje avtokrino leptin sproščen iz mišičnih celic.

Hormoni lahko glede na lokacijo učinkovanja delujejo endokrino, parakrino ali avtokrino.

Glikoproteini z majhno molekulsko maso, ki avtokrino in parakrino posredujejo informacije med celicami imunskega sistema in drugih tkiv.

Eden od načinov je, da rakave celice same proizvajajo signal in se nanj tudi odzivajo, kar pomeni avtokrino stimulacijo proliferacije.

Delujejo neposredno na celico, ki jih izloča (avtokrino), na sosednje celice (parakrino) in na oddaljenje celice (endokrino).

Delujejo na celico , ki jih je proizvedla ( avtokrino ) ali na sosednje celice ( parakrino ) , redko na daljše razdalje ( endokrino ) .