sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "bassnett".
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Susan Bassnett s svojim delom pogosto povezuje prevodoslovje z drugimi vedami in področji raziskovanja , s katerimi se ukvarja .
Na tem mestu se mi zdi potrebno pojasniti, da Bassnett v omenjeni kritiki ne zanika obstoja podteksta.
Širše gledano primerjava razkrije odnos med dvema kulturnima sistemoma , v katera sta ti dve besedili vpeti ( Bassnett , 2007 , str. 19 ) .
Razpravljanje o pomenu zvestosti prevoda ali termina » ekvivalence « po njunem mnenju ni zadostovalo ( Bassnett , 2007 , str. 13 ) .
Iz tega izhodišča Susan Bassnett izjavi , da so vsa besedila , ki so del literarnega sistema prevodi od prevodov od prevodov .
Zaradi naštetega marsikdo obravnava dramska besedila kot nepopoln oziroma samo delno realiziran izdelek (Bassnett 1991, 99).
Bassnett (2005, v Valdeón, 2015, str. 641) je več podobnosti našla med novinarji in tolmači kot pa med novinarji in prevajalci.
V 80. letih sta skupaj s Susan Bassnett oblikovala začetke nove vede prevodoslovja – t. i. kulturološko smer.
Na tem mestu je narava prevajanja kot procesa, ki nujno posreduje med kulturami, spregledana (Bielsa in Bassnett, 2009, str. 23).
Odgovori sodelujočih močno potrjujejo dominantno vlogo angleščine - lingue france, kot sta ugotavljali tudi Bielsa in Bassnett (2009, str. 18).
Fokus je torej usmerjen predvsem na prejemnika (Bassnett 36).
Začetki prevajanja kot samostojnega strokovnega področja segajo v sedemdeseta leta dvajsetega stoletja (Bielsa in Bassnett, 2009, str. 4).
Prevajanje tako vključuje pogajanje, zavesten izbor in ponovno ustvarjenje v želenem jeziku (Bielsa in Bassnett, 2009, str. 7).
LFCs, ki so še v procesu diferenciacije, vsebujejo organele in s tem zmožnost Ca²⁺ signalizacije (Bassnett, 2009).
Četudi avtorici Bielsa in Bassnett (prav tam) opozarjata, da je Venutijev predlog videti skrajen, zapišeta, da postavlja pomembno vprašanje.
Bassnett (1991, 121-122, povz. po Zlatnar Moe 2018, 30) poda pet različnih prevodnih strategij, ki jih lahko prevajalec uporabi pri prevajanju dramskih besedil (ibid.).
Podobna strategija, ki jo Bielsa in Bassnett (2009) uporabljata kot sopomenko udomačitvi, je akulturacija, ki jo SSKJ70 (2020) definira kot "prilagoditev novemu (kulturnemu) okolju".
Mednarodni angleški jezik je zato treba kvalificirati in ga natančneje preučiti (Bielsa in Bassnett, 2009, str. 29 -30).
Glavni način prenosa informacij na globalni ravni je prevajanje (Bielsa in Bassnett, 2009, str. 18).
Susan Bassnett (1991, 120, povz. po Zlatnar Moe 2018, 30) pove, da prevajalec oziroma prevajalka dramskega besedila ne more prevajati na enak način kot proznega.