Benkler (2006, str. 107-109) je to opisal kot odličen primer tako imenovane socialne produkcije, kjer lahko ogromno ljudi - prostovoljcev, sodeluje pri obsežnem ekonomskem projektu.

Nastali so kapitalsko intenzivni masovni mediji ; komercialni in profesionalni proizvajalci na eni ter pasivni in nediferencirani potrošniki na drugi strani ( Benkler 2006 , str. 29 ) .

V razvitih gospodarstvih obstaja veliko dobrin z razmeroma široko razširjeno zasebno lastnino, ki v veliko primerih ni dovolj izkoriščena (Benkler, 2004).

Vsebinski del Benkler ( 2006 , 439 ) pretežno zavede na problematizacijo avtorskega prava ter patentne zakonodaje , ki ne sodi več v problematiko , povezano z arhitekturo .

Proizvodnja informacij in znanja torej prihaja iz netržnih organizacij in tržnih , ki so neodvisne od regulatornih okvirjev intelektualne lastnine ( Benkler 2006 , str. 37 - 39 ) .

V zadnjem desetletju smo lahko priča idejam (Benkler, 2006), ki poudarjajo radikalne spremembe v produkciji kulture in znanja.

Ravno ta ideja, kot potrjuje Benkler (2006), pa ima še posebno težo pri pravnih vprašanjih intelektualne lastnine.

Dostop do informacij je postal tista ključna razsežnost, ki neprivilegiranim omogoča konkuriranje v družbi (Benkler, 2011).

Družbena proizvodnja je zaradi tega lahko bolj učinkovit sistem zajemanja in izkoriščanja razpršenih človeških in tehnoloških presežkov ( Benkler 2006 , str. 115 - 116 ) .

Vendar vzročno posledična zveza ni povsem deterministična in je odvisna tudi od drugih dejavnikov ( Benkler 2006 , str. 17 ) .

Nekatera podjetja zato skušajo razrahljati organizacijske vezi in premakniti reševanje strateških problemov po organizaciji navzdol ( Benkler 2006 , str. 111 - 112 ) .

Opažamo "nov produkcijski način, ki nastaja in se razvija znotraj najbolj naprednih svetovnih ekonomij" (Benkler 2000, 47).

Shirkey, Lessig, Benkler), ki so dokazali, da so poskusi omejevanja razmnoževanja v popolnem nasprotju z bistvom tehnologije.

Te aktivnosti se zgodijo zunaj širšega tržnega sistema dobrin (Benkler 2006).

Povečane možnosti posameznikov pa vplivajo na večjo uspešnost skupnosti ( Benkler 2006 , 9 ) .

Prepričljivejšo razlago zato podajo Benkler , Roberts in Faris , ki vidijo glavni vzrok za nastanek epistemske krize v asimetričnosti polariziranosti medijskega prostora .

Več kot poldrugo stoletje so temeljile na industriji (Benkler, 2006, str. 1).

Na nek način s tem legalizirajo DNS napade , ki se jih poslužujejo tudi računalniški hekerji ( Benkler , 2011 ) .

In tega sistema ne poganjajo hierarhični sistemi in zgolj tržne cene, temveč družbeni vzgibi (Benkler in Nissenbaum v Kralj 2013, 31).

Nastaja radikalno decentralizirana , sodelovalna in nelastniška a vseeno usklajena proizvodnja , ki jo Benkler imenuje » Commons-based Peer Production « .