Zato je namen dela raziskati in razviti čim učinkovitejšo metodologijo merjenja bioimpedance s prenosnimi, prilagodljivimi in medicinsko varnimi merilnimi sistemi.

Za boljši vpogled na elektrodno dogajanje in vrednosti bioimpedance merjenega živčnega tkiva smo izvedli tudi impedančno spektroskopijo na širšem frekvenčnem območju.

Vsi športniki so opravili prehransko oceno pri kliničnem dietetiku, meritev telesne sestave pred vadbo z metodo bioimpedance in laboratorijsko analizo.

Vloga frekvenčno odzivnega analizatorja je poleg odprave šuma tudi rekonstrukcija posameznih signalov za nadaljnji izračun magnitude in faze bioimpedance.

V primeru merjenja bioimpedance imamo večinoma opraviti z zunanjimi viri, zato lahko v večini primerov notranje vire zanemarimo.

V osnovi je razmerje signal/šum izračunane vrednosti bioimpedance odvisno od razmerij signal/šum posameznih rekonstruiranih signalov.

Tovrstne probleme na področju bioimpedance rešujemo z geometrijskimi modeli in analizo občutljivosti.

Telesna sestava se najpogosteje testira z uporabo električne bioimpedance.

Tako na natančnost meritev in določitev vrednosti bioimpedance vpliva več parametrov, vsak s svojim prispevkom negotovosti.

Sestavo telesa smo izmerili z napravo, ki na podlagi merjenja bioimpedance telesa določi delež posameznega tkiva v telesu.

S prikazom ideje o dodatku prevodne elektrode smo se dotaknili samih metod merjenja bioimpedance in opisali njihove prednosti ter slabosti.

Rečemo, da poleg bioimpedance merjenega objekta merimo tudi polarizacijsko impedanco elektrod.

Prvi poizkusi merjenja bioimpedance bioloških sistemov in impedance elektrolitov na splošno so se izvajale večinoma s pomočjo merilnih mostičev.

Pri vzbujanju merjenega objekta smo upoštevali načela električne varnosti in omejili amplitudo vzbujalnega toka v skladu z predpisi na področju merjenja bioimpedance.

Pri meritvah bioimpedance lahko vzbujamo merjeni objekt z različnimi tipi izmeničnih signalov.

Prevodnost tkiva se namreč poveča z večjo permeabilnostjo, zato je lahko meritev bioimpedance dober indikator stopnje permeabilnosti.

Predvsem je uporabna pri merjenju bioimpedance objektov z majhno upornostjo, saj pri teh vpliv polarizacijske impedance dominira.

Prav slednji primer se najpogosteje uporablja na področju bioimpedance, saj običajno poznamo vzbujanje, zanima nas pa razporeditev toka znotraj objekta.