Bohman (1996, str. 89) to pozicijo poimenuje kot dogovor o pluralnosti (plural agreement), ki določa "zgolj nadaljevanje sodelovanja v javni deliberaciji kljub obstoječimi nesoglasjem.

Bohman ( 2000 , 247 ) ugotavlja , da so danes v svetu za demokratične družbe velik izziv kulturna raznolikost , socialna kompleksnost in naraščajoča neenakost .

Bohman (2004: 152) trdi, da internet in drugi sodobni javni "prostori" dovolijo obliko publicitete, ki se kaže v "javnosti javnosti" (angl.

Skozi zahteve različnih avtorjev , ki se ukvarjajo z obravnavano tematiko in s povezovanjem njihovih pogledov , poskuša Bohman začrtati idealni postopek demokratične deliberacije .

Diskurz med državo, državljani, gospodarstvom, civilno družbo in znanostjo mora biti vnaprej strukturiran, dobro načrtovan in s strani države voden (Bohman, 1998).

Razlogi za sprejem določene odločitve morajo biti prepričljivi za vse , zato je kvaliteta deliberacije pomembna za interpretacijo odločitev in njihovih posledic ( Bohman 1996 , 5 – 6 ) .

Bohman (v Sovdat 2008, 24) pravi, da je javna deliberacija potrebna za legitimacijo političnih odločitev ter ponudi državljanom boljši razlog za spoštovanje zakonov.

Ulla Bohman je izpostavila, da je lahko branje velikokrat prvi korak k opismenjevanju.

Sodobne demokratične institucije so le redko forumi deliberacije in bolj pogosto prostori vnaprej načrtovanega izvajanja odločitev ( Bohman , 1996 , 5 ) .

Bohman trdi , da so kulturne razlike akterjev v tesni povezavi z družbenimi neenakostmi , zaradi česar je težje doseči soglasje ( Bohman 1996 , 105 ) .

Bohman trdi, da so kulturne razlike akterjev v tesni povezavi z družbenimi neenakostmi, zaradi česar je težje doseči soglasje (Bohman 1996, 105).

Tudi Bohman ( 1996 , str. 5 ) poudarja , da je deliberativna demokracija osredotočena na javno razpravo , ki legitimira politične odločitve .

V kontekstu tovrstnih pozivov Bohman (1998) tako prepoznava, da je nastopilo obdobje deliberativne demokracije.

Ko deliberacija poteka v odprtem javnem forumu , se kvaliteta argumentov namreč poveča ( Bohman , 1996 , 27 ) .

Kot pravi Bohman ( v Dryzek 2000 , 28 ) se javna razprava poraja znotraj javne sfere , sestavljene iz svobodnih in enakih državljanov in ne znotraj države .

Bohman in Rehg ( v Saward 2000 , 66 – 67 ) menita , da se deliberativna demokracija nanaša na idejo , da legitimnost odločitev izhaja iz javne deliberacije državljanov .

Bohman in Rehg (v Saward 2000, 66-67) menita, da se deliberativna demokracija nanaša na idejo, da legitimnost odločitev izhaja iz javne deliberacije državljanov.

V vmesnem času, leta 1991, je pričela delovati založba za lahko branje (Bohman, 2019).

Idealni model nam opiše normativne pogoje delovanja demokracije , po katerih se zgledujemo ( Bohman in Rehg 1997 ) .

Cilj majhnih podjetij je konkurirati velikim podjetjem ter izrabiti svojo majhnost za hitrejše prilagajanje spremembam na trgu ( Bohman , Boter in Tesar 2003 , 4 ) .