Praznina, brezdanja, črna praznina z tja pred njim. Praznina in obup.
strmi skalnati stezi predno je prišla do vrha pahnila nas je brezdanjo globočino in izginila kakor ob
v strašni širni brezdanji molk neslutenih prepadov, ki se odpirajo pred
Tu brezdanjem mraku se ji zdi da so vaške luči ki migotajo daljavi rumene volčje oči
telo in da je tudi slikarstvo telo ne ideja ampak dejstvo telesa in dejstvo da je to kar je nič telo brezdanje
kakor stopajo drugi; bdeč, s smelim korakom, vso pot pred sabo, je nameraval preskočiti brezkončni in brezdanji
Nisem vedel, da je zrla v brezdanjo temo, v večno temo.
mah brezdanje brezdelje brezkončnih brezen brzinsko obrzda brezvezno brozgo
Hej tako brezdanje žalosten pa spet nisem
rekoč: “ Veliš, naj muke zdaj brezdanje
brezdanje peklo: neskončna bolečina na njih spačenih
nedoglednost rodov ki si podajajo roke in pijejo uživajo luč se množijo pijani in kakor iskra vrženi brezdanjo
grozoto brezdanjo! Povrni se v močvirje, potrpi, da
v brezdanje nižave?
brezdanje zlo — to začutim ob vsaki sapici, ki dihne