in močijo v sinjino krila.
jesenski dan bukve in kostanji so bili odeti zlatorumeno listje ki je odletalo vetru in razkrivalo globoko sinjino
Ne vidim neba že dolgo nisem videl njegove tihe sinjine komaj se še spominjam kako je sijala nekoč toda
dvignil se je čez planine zlati zarji mu šume peroti po oblakov in po bliskov poti veder spenja se neba sinjine
Grčaste oljke vitke ciprese pod bleščečo sinjino neba sončnice cvetnimi listi ki spominjajo na ognjene
če se zazrl je v oči sinjino?
napoji hraniva svoj raj življensko moč sokove nje ko vračava si vse nazaj in rasteva sinjino dne ki združil
Dežela privablja svojim mediteranskim melosom sinjino neba modro barvo in vonjem sivke
dolochene gibe ki so pritegnili zhivalichino pozornost da je like ki sem jih izrisoval potisnila svojo sinjino
Da se pa zrak včasih segreje na 20000 stopinj, ko ga zadane sončni žarek in dobimo sinjino neba - pa
časa, vrez ženske, izpisan na sinjino
lepoto vklenjeno na dnu tolmunov smaragdno zrcalo triglavskih očes paleto neverjetnih barvnih odtenkov sinjino
ki je razklenila zimske vezi in se razlila po vsej pokrajini, nada, ki je letela v pticah in tekla v sinjinah
Gledam tvoje velike modre oči sinjino tvoje duše
mimo chudovitih srebrnih peshchenih plazh gladkih skalnatih polic ki so se zlagoma spushchale prozorne sinjine