Te spremembe v materialnem in duhovnem svetu pričajo o selitvah ljudstev , ki so povzročile propad predhodnjih srednjeevropskih bronastodobnih kultur .

Razčlenjena rebra so pogost način okraševanja bronastodobnih posod, zato gre za kronološko neobčutljiv ornament.

Nekdanje ostaline niso izginile iz okolja, železna doba, na primer, je le poselitev bronastodobnih ostankov, ki so že obstajali v okolju.

Medtem ko se naselbinski vzorec bronastodobnih gradišč razlikuje od antičnega, pa je slednji v večini primerov služil kot podlaga za srednjeveško poselitev.

Kasneje se širjenje znanja o železu opira na mnoge ekonomske, tehnološke in družbene spremembe, ki jih je prinesel konec bronastodobnih kraljestev.

Ene najpogostejših predstavitev so prikazi bakrenodobnih in bronastodobnih naselbin na kolih (kolišča) ter vikinških naselbin.

Ciper se je od preostalih bronastodobnih kraljestev ločil po tem, da ni imel centralne vlade.

Analogije za to posodo je bilo težko najti, v dosedanjih objavah slovenskih bronastodobnih najdišč, takšne oblike nismo prepoznali.

Tu še vedno živijo potomci neolitskih in bronastodobnih ljudstev.

Ti zakladi so bili včasih interpretirani kot oblika shranjevanja potujočih bronastodobnih ustanoviteljev ali bogastev, skritih zaradi sovražnega delovanja.

Spomenik je del sistema neolitskih in bronastodobnih spomenikov.

Poleg tega so med gradnjo našli več bronastodobnih arheoloških najdišč, med njimi grob skitskega vojščaka.

Na mestu so tudi rekonstrukcije dveh bronastodobnih okroglih hiš in ene iz železne dobe.

Grobni pridatki v bronastodobnih in železnodobnih grobiščih so dober pokazatelj relativnega socialnega statusa.

Bili so ena od prvih bronastodobnih družb na svetu.

Metličasta keramika se pojavlja tako v eneolitskih istrskih kontekstih kot bronastodobnih in redkeje železnodobnih .

Vsebujeta v glavnem odlomke bronastodobnih sekir , med katerimi prevladujejo uhate .