Šele v zadnjih letih so analize mikroobrabe zob in analize stabilnih izotopov pokazale nepričakovano raznolikost in kompleksnost v prehrani zgodnjih homininov.

» Po vseh znamenjih sodeč je bil poglavitni razlog za spreminjanje prehranjevalnih navad selitev zgodnjih homininov z gozdnatih območij v savano .

Za ta zgodnja obdobja homininov arheološko sicer še ni bilo potrjeno, da bi takratne populacije procesirale hrano s pomočjo toplote.

V teh primerih gre za sporadično aktivnost in megafavna naj še ne bi bila pomembnejši vir v prehrani homininov.

V nadaljevanju bodo zato obravnavane njihove implikacije za kognitivno evolucijo homininov in njihov odnos s poznejšim olduvanskim orodjem.

Tako do danes še ni bil oblikovan strokovno podprt postopek za prepoznavanje in rekonstrukcijo barve kože preteklih homininov.

Taka predstavitev razvoja homininov je neustrezna, saj spodbuja napačna razumevanja.

Skoraj ni področja homininov, kjer ne bi našli vsaj ene vrste stročnic, celo v bolj sušnih predelih.

S primerjavami socialnega vedênja homininov in primatov je oblikoval eno vodilnih razlag evolucije človeškega uma, ki jo je poimenoval hipoteza socialnega uma.

Pri rekonstrukcijah postkranialnega dela telesa so problematične predvsem spodnje okončine in trup, saj so rezultati primerjalnih študij fosilov homininov in hominidov pomanjkljivi.

Pri nekaterih vrstah homininov postanejo ključne komponente vedenjskih repertoarjev povišane ravni sodelovanja in recipročnosti.

Pretekla literatura, ki je opisovala začetne poizkuse rekonstrukcije preteklih homininov, je redka in nepreverjena s strani ostalih raziskovalcev.

Presenetljivo manj pozornosti je veljalo vlogi prehrane pri spreminjanju življenjskega okolja in razvoju zgodnjih homininov .

Prav tako še vedno ni popolnoma pojasnjen sam izvor neandertalcev, kakor tudi njihov odnos do ostalih homininov.

Potem pa bi obstajal le en skupni prednik vseh danes živečih šimpanzov in bonobov ter le en skupni prednik vseh homininov.

Ne moremo govoriti o splošnem prehranjevalnemu profilu homininov, ki bi veljal za vse pleistocenske skupine lovcev in nabiralcev.

Naslednja štiri poglavja so namenjena podrobni razlagi razvoja homininov.

Nadaljnji razvoj primerjalnih primatoloških raziskav je odprl vpogled tudi v nekatere skupne evolucijske omejitve primatov in homininov.

Lastnosti homininov so: dvonožna hoja, reduzirano zobovje in večja velikost možganov.

Kosti nam služijo za analize stabilnih izotopov, elementov in elementov v sledovih ter so pomemben vir podatkov pri rekonstrukciji prehrane preteklih homininov.