Budinoska (2013) ugotavlja, da na vključevanje učencev priseljencev vplivajo seveda njihove osebnostne lastnosti, doživljanje lastne situacije, pa tudi okolje in morebitne spodbude.

Budinoska (2013) je v svoji raziskavi ugotovila, da je učitelj pri urah rednega pouka omejen glede pomoči otrokom, katerih slovenščina ni materni jezik.

Budinoska ( 2013 ) piše , da vzgojno-izobraževalni sistem lahko doseže uspeh pri vključevanju učencev priseljencev s kombinacijo različnih dejavnikov .

Budinoska (2013) je v raziskavi ugotovila, da učitelji velik del učnega neuspeha učencev priseljencev pripisujejo neznanju jezika.

Budinoska (2013) dodaja, da dodaten stres učencem priseljencem predstavljajo razne kulturne razlike, ki so jim izpostavljeni.

Budinoska (2013, str. 286) zapiše, da bi učitelji tudi med poukom morali izvajati aktivnosti, ki bi prispevale k hitrejšemu in uspešnejšemu vključevanju učencev priseljencev.

Budinoska (2013a) pripisuje učitelju pomembno vlogo135 pri poučevanju slovenskega jezika.

Tudi v raziskavi Budinoska (2013) so učitelji dejali, da so zaposleni z ostalimi dejavnostmi (dokumentacija, razni projekti, preobremenjenost učnega načrta in premalo časa).

Učencu moramo omogočiti doseganje učnih rezultatov glede na njegove sposobnosti (Budinoska, 2013) in ne glede na minimalne standarde, ki jih zahtevajo učni načrti.

Učitelj mora imeti pozitivno naravnan odnos do učenčeve kulture in jezika, da lahko učenca ustrezno spodbuja in aktivno vključuje v pouk (Budinoska, 2013).

Njihovo vključevanje v širše socialno okolje, sledenje pouku in drugemu dogajanju na šoli je precej oteženo zaradi pomanjkljivega znanja slovenščine (Budinoska, 2013).

Budinoska (2013) je v svoji raziskavi preučevala devet šol po Sloveniji in ugotavljala, katere strategije uporabljajo učitelji pri vključevanju učencev priseljencev.

Tudi Budinoska (2013) v svoji raziskavi ugotavlja, da so učitelji naklonjeni k vključevanju učencev priseljencev, vendar je potrebna refleksija učiteljevega dela.

Kot že nekatere prej omenjene avtorice tudi Budinoska izpostavi problem neizobraženosti učiteljev na tem področju.

To so otroci iz drugih kulturnih in jezikovnih okolij, zato je njihovo sledenje pouku zaradi neznanja slovenščine precej oteženo (Budinoska, 2013).

Govorimo o tistih otrocih, "ki se všolajo v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem neposredno po prihodu iz drugega jezikovnega (in kulturnega) okolja" (Budinoska 2013: 75).

Izpostavila je, da sta za uspeh pomembni šolska klima in sprejetost učenca priseljenca, pomembno vlogo pa ima tudi učitelj (Budinoska, 2013).

Učenci, ki prihajajo iz drugih evropskih držav, imajo seveda precej večji jezikovni problem, so pa med vrstniki praviloma bolje sprejeti (Budinoska, 2013: 84).

Učitelj mora biti pripravljen na dodatno razlago, namenjeno učencem priseljencem, in jo mora biti pripravljen tudi poenostaviti (Budinoska, 2013).