Analiza ukrepov v času recesije ponuja največjo priložnost za ugotavljanje, kateri ukrepi učinkovito preprečijo naraščanje oz. povzročijo upadanje izdatkov za zdravila (Buysse, 2010).

Trajanje spanja se lahko meri z različnimi metodami, vključno z vprašalniki, dnevniki spanja, merilniki telesne dejavnosti ali polisomnografijo (Buysse, 2014).

Opredelitev spanja kot pozitivne entitete lahko pripomore k dvigu ravni znanja o spanju in spodbujanju zdravih spalnih navad (Buysse, 2014).

Pri odločanju in iskanju alternativ matematični modeli dobro povezujejo mikroekonomsko teorijo kmetijske proizvodnje z modeliranjem (Buysse in sod., 2007).

Buysse je bil eden najboljših kolesarjev 20-ih let 20. stoletja, med drugim tudi zmagovalec kolesarske dirke po Franciji.

Buysse (2010) pri proučevanju vpliva recesije na farmacevtsko panogo v 84 državah predvideva, da padec BDP vodi v nižjo porabo zdravil.

Buysse (2002): pozitiven učinek javnih izdatkov v državah OECD na rast produktivnosti, po nadzorovanju demografskih razlik.

Kot navaja Buysse (2010), največ posledic ekonomske krize opazijo v razvitih državah, skupaj z evropskimi državami.

Ocena spanja je subjektivna, vpliv zgoraj naštetih atributov pa med osebami variira (Buysse et al., 1989).

Rezultati se seštevajo v skupno oceno med 0 in 21, pri čemer vrednosti nad 5 kažejo slabšo kakovost spanja (Buysse in drugi, 1989).

Modele je potrebno nadgrajevati in prilagajati spreminjajočim potrebam v kmetijstvu (Buysse in sod., 2007).

To potrjujejo ugotovitve, ki jih na podlagi primerjave med letoma 2008 in 2009 navede Buysse (2010) tudi za širše obdobje po ekonomski krizi.

Je pa Buysse (2010) v svoji raziskavi ugotovil, da kriza v večini držav ni pretirano vplivala na porabo zdravil v državah OECD.

Avtor vprašalnika je kot mejno vrednost v validacijski študiji predlagal vrednost 5 (Buysse idr., 1989), kar je bilo potrjeno v kasnejših raziskavah (Curcio idr., 2013).

Prvi vsebinski sklop se nanaša na kakovost spanja in je prirejen po vprašalniku PSQI (Buysse in drugi, 1989).

To je v skladu z analizo, ki jo izvede Buysse (2010).

Le-ti omogočajo organizirano zbiranje informacij in nudenje učinkovite obravnave, ki je prilagojena posameznikovim individualnim potrebam (Buysse in Preisner-Feinberg, 2010).

Velik poudarek daje tudi na sodelovalno reševanje problemov, kar povzame po konceptu modela prepoznanje in odziv (Buysse in Peisner-Feinberg, 2010).

Ujemanje s sovrstniki in vzpostavljanje prijateljskih odnosov je ena izmed glavnih razvojnih nalog otroštva ( Buysse , Goldman in Skinner , 2002 ) .

Za porabo zdravil Buysse (2010) vzame merilo standardnih enot (angl. standard units), ki jo uporablja Inštitut IMS (angl.