»Naj te ne skrbi, carinar, Vidina dota,« je zamrmralo od ognjišča, carinar pa je premišljeval: »Pa zakaj
Pa še maloobmejno prepustnico se lahko považim pri našemu in sosedovem carinarju
Resno je stopila Tonka med nje: »Veste kaj, gospoda carinarji? Pili ste in ste se napili!
Zato sem carinarje zapeljal, da so muho lovili, slona pa zgrešili. Z Bogom!«
las, v lepo prikrojeni, toda nekoliko zanemarjeni obleki, je stal na vratih, motreč smehljaje zaspane carinarje
Pred Mariborom vstopijo carinarji.
»Pravo skrivaško gnezdo sem vam rekel in vam pravim,« je poudaril novi carinar, pozorno ga je motrila
Zdi se, da sta zagodla nekaj carinarjem — zanimivo bo izvedeti kaj in zakaj.
In carinarji iz Trsta morajo oditi ob osmih — pa še spe kot snopi.
»Kako pa vi mislite, kaj poreko carinarji zavoljo punčke.«
»He, gospodje carinarji! — Treba bo na Trst in na Karlovec. Prebudite se vendar!«
« — da mu odzdravi ona ponosno: »Bog z vami, carinar!« — Ako dobi Marka, bo pela druga pesem ...
Da najde carinar skrito jamo, in puške in drugo, kar hrani tam babica? ... Ne morem ...
Zaveslal je med skale, ki skrivajo luknje in jame, neznane carinarjem, dobro znane beguncem in skrivačem
A ti — ti si carinar, ki lazi za mojo zaročenko?«