Po moji presoji je bil Husserl vsekakor bliže razumevanju Descartesovega subjekta cogita kot Heidegger
Kot vemo pa iz Descartesovega cogita sledi vsa novoveška filozofija prek Kanta in Hegla do Husserla in
In tako pride Descartes do resničnosti cogita skozi dialoge dvomljivcem norci in hudobnim varljivcem
analitična filozofija minulega stoletja Russell Carnap Quine itd vse preveč odvrnila od duha zavesti cogita
Descartes je mislil da je sedež cogita češariki ampak četudi se je motil glede fiziološke lokacije fenomenološka
dotaknila kot spodbujajoča muza in uničujoča sila obenem ter ga zaznamovala parafrazo Descartesovega cogita
Kuzanskega Nietzschejev Dioniz nazadnje morda tudi Freudova Ženska kot paradigmatska figura freudovskega cogita
Če skrajšamo prišel je do svojega cogita
Predmet analize bo psihoanalitska kritika filozofskega koncepta zavesti in Lacanovo preoblikovanje cogita
njegovi interpretaciji dokaj blizu barthesovskem odklonu oziroma njegovem ekvivalentu kartezijanskega cogita
To je bil triumf identitetne politike nasporoti svobodi univerzalnega subjekta cogita
Moje lekcija cogita je torej Sem torej mislim in ne obratno
Misel njenem primer ne daje opore za misel tako kot pri kartezianskem subjektu cogita misel kroži tem
Zato ob koncu prvega, bolj spekulativnega dela, ko nam avtor vendarle predoči formo a-cogita, morda še
In če se je novoveška filozofija dogajala znamenju Descartesovega cogita bo Freudova velika knjiga ponudila