Sinteza CQDs, ki fluorescirajo rdeče, je bila še posebej težavna, zato sem uporabil reagente, ki niso najbolj primerni za gimnazijske laboratorijske vaje.

Dušenje fluorescence ogljikovih kvantnih pik z železovimi ioni sem z doma izdelanim fluorometrom izmeril na enak način kot fluorescenco različnih koncentracij CQDs.

Dobre lastnosti CQDs so tudi, da niso strupene, so biološko kompatibilne, imajo zelo stabilno fluorescenco in njihova sinteza je enostavna ter poceni.

Raztopino v prvi čaši sem nevtraliziral z raztopino natrijevega hidroksida, pri čemer so CQDs ponovno fluorescirale podobno kot v kontrolni raztopini.

Pri sintezi ogljikovih kvantnih pik je nastalo več različnih spojin in posledično nisem mogel izračunati koncentracije CQDs v koncentriranih vzorčnih raztopinah.

Preveril sem tudi, da je fluorescenca CQDs v zelo kisli in zelo bazični raztopini popolnoma dušena, saj raztopini ne fluorescirata.

Moji prvi eksperimenti so prav tako bili narejeni izključno s sečnino in citronsko kislino, in sicer prvih pet vzorcev CQDs.

Glavni problem je bil, da nisem našel enostavne, oziroma za gimnazijo primerne, metode za ločbo CQDs od stranskih produktov reakcije.

Fluorescenca alkoholnih raztopin bi lahko bila intenzivnejša od fluorescence CQDs v ocetni kislini, ki zaradi nizkega pH kisline duši fluorescenco.

Zanimalo me je, če bi nastale CQDs, ki fluorescirajo z drugo barvo, če bi sintezo izvajal pri višji temperaturi.

V zadnjem eksperimentu sinteze CQDs v mikrovalovnem reaktorju me je zanimalo, kako na fluorescenco vpliva višja koncentracija žveplove kisline.

Seveda pa je fluorescenca ogljikovih kvantnih pik odvisna tudi od π konjugiranih struktur v jedru in na površini CQDs.

Posledično sem se odločil, da bom sintezo CQDs naredil v odprtem mikrovalovnem reaktorju, kjer sinteza poteka pod zračnim tlakom.

Opisal bom primer nastanka fluorofora, ki je odgovoren za modro fluorescenco v CQDs, narejenih iz citronske kisline in etilendiamina.

Opazili so, da se lahko modra fluorescenca pretvori v rdečo, če spremenimo nekatere kisikove funkcionalne skupine na površini CQDs.

Ker je vsebnost železa v kosmičih visoka, sem se odločil, da najprej preizkusim dušiti fluorescenco CQDs z ekstraktom kosmičev.

V vseh treh primerih so nastale CQDs, ki fluorescirajo modro in zeleno, razlika je le v njihovem razmerju.

Iz slike je razvidno, da so se barve in intenzitete fluorescence raztopin CQDs razlikovale glede na izbrano topilo.

V primeru CQDs narejenih iz sečnine in citronske kisline, bodo v π konjugiranih strukturah tudi dušikovi atomi.

V literaturi so uspešno sintetizirali kvalitetne rdeče fluorescirajoče CQDs z dodatkom razredčenih močnih kislin ali drugih reagentov.