Temna barva digestata, kakor tudi njegova motnost in vsebnost majhnih suspendiranih delcev v digestatu posledično v bioreaktorju z algami omejujejo prodor svetlobe.

Svetloba manj prehaja v gojišče tudi zaradi gostote mikroalg, ki zrastejo med gojenjem v digestatu.

Suho snov in pepel smo merili v digestatu, v iztoku po algni obdelavi digestata (odpadni vodi), v mikroalgni biomasi ter mikrobni biomasi.

Problem anaerobne razgradnje je, da po koncu procesa v digestatu še vedno ostane veliko hranil.

Pri razgradnji tkiva rakovic v digestatu s prostim očesom ni bilo vidnih delcev.

Preizkusili smo gojenje mikroalg in mikroalgno-bakterijskih združb v digestatu iz bioplinske naprave.

Prav tako mikroalge lahko rastejo v digestatu, ki vsebuje veliko amonijskega dušika.

Povečanje mejnih vrednosti za cink in kadmij v digestatu po sedaj veljavni uredbi je utemeljeno z okoljskega in ekonomskega vidika.

Posreden dodaten prihodek predstavljajo tudi manjše izgube dušika na kmetiji, ker se dušik v digestatu ne izpira v podtalnico.

Podobno so tudi vsi plodovi, gojeni v digestatu, imeli večje vrednosti luteina.

Plodovi rastlin, zalivanih s standardno hranilno raztopino, so dosegali večjo maso od tistih na digestatu.

Nekateri nam sicer očitajo , da smo dvignili mejne vrednosti za težke kovine v kompostu in digestatu .

Natega dovaja tekočino iz bazena, kjer se v tekočem digestatu goji alge, v sedimentor.

Na hitrost rasti mikroalg lahko vpliva začetna koncentracija amonija, prisotnega v digestatu.

Možen vzrok za to je mineralni dušik, ki ga je bilo na začetku v digestatu manj kakor v hranilni raztopini.

Mikroalge so gojili v digestatu iz bioplinarn, kjer so kot substrat uporabili blato iz čistilnih naprav, gnojevko, ostanke iz klavnic.

Merili smo pH vrednosti v digestatu, odpadni vodi ter pH same mikroalgne biomase.