Čeprav uporaba formulacije dinamskega odklapljanja z razširjenim kontaktom občutno zniža vsebnost zaostalih dinamskih lastnosti, jih pogosto ne odstrani v celoti.

Če iz predhodnega proučevanja podobnih dinamskih sistemov določene zakonitosti že poznamo, lahko te upoštevamo tudi pri izbiri optimizacijskega algoritma.

Za uspešno določitev dinamskih lastnosti strukture je potrebno poznavanje vzbujanja in odziva analizirane strukture.

V prvi vrsti je mogoča nadgradnja proučevanih primerov dinamskih sistemov.

V primeru analize zapletenejših realnih dinamskih sistemov, nam pogosto niso poznane gibalne enačbe.

Ureditev prostostnih stopenj v dinamskih modelih je običajno takšna, da mejne prostostne stopnje sledijo notranjim prostostnim stopnjam.

Tvorimo ga namreč z združevanjem dinamskih modelov komponent pridobljenih na osnovi različnih pristopov.

Transformirane admitance sestavov in komponent smo uporabili za pridobitev dinamskih modelov spojev.

Tovrstne napake lahko pripišemo kompleksnosti naloge, omejenim zmogljivostim modela pri zaznavanju majhnih razlik v dinamskih odzivih ter preprostosti ciljne funkcije.

Te so posledica merilnih napak ali/ter neopazovanih in nenadzorovanih dinamskih lastnosti sestava.

Ta zahteva, da pri zbiranju podatkov, poleg dinamskih odzivov spojev, beležimo tudi pripadajoče sile kovičenja.

Ta postopek omogoča določitev dinamskih odzivov množice referenčnih spojev izdelanih v skrbno nadzorovanem laboratorijskem okolju, kjer silo stiskanja nadzorujemo tekom procesa kovičenja.

Spremembe v sili kovičenja torej povzročajo izrazite spremembe v dinamskih lastnostih sestava.

Specifične materialne značilnosti kompozitov zahtevajo natančno določitev njihovih dinamskih lastnosti, na podlagi katerih lahko nato zanesljivo obravnavamo aeroelastične pojave.

Rezultati opisanega algoritma so identificirani modeli za posamezne prostostne stopnje proučevanih dinamskih sistemov.

Rezultate je mogoče interpretirati na osnovi primerjave dinamskih lastnosti eksperimentalnih vzorcev z dinamskimi lastnostmi vzorcev učne množice.

Pridobivanje potrebnih parametrov modalne analize za določanje dinamskih lastnosti struktur poteka v osnovi na dva načina.

Pri zelo kratkih osvetlitvenih časih, ki jih običajno izbiramo pri obravnavi visokohitrostnih dinamskih procesov, je dobro osvetlitev posebej težko doseči.

Pri vseh petih osebkih smo dobili kakovostne in med seboj primerljive meritve, kar kaže na dobro skladnost makroskopskih dinamskih lastnosti med osebki.

Postopek pridobivanja dinamskih modelov spojev za validacijske vzorce se ujema s tistim za pridobivanje referenčnih podatkov o spoju.