Dinnie (2008, 15) opisuje "znamko države kot edinstveno, večdimenzionalno mešanico elementov, ki zagotavljajo državi na kulturi osnovano diferenciacijo in pomen za ciljna občinstva".

Dinnie (2008, 18) pa trdi, da znamčenje držav lahko pomaga izbrisati napačne stereotipe, država pa se lahko bolj pozitivno pozicionira v očeh ciljnih javnosti.

Dinnie ( 2008 ) je oblikoval shemo ( slika 3.2 ) , kjer je podrobno prikazano kateri deležniki morajo biti obvezno vključeni v znamčenje države .

Dinnie (2008, 187) ocenjuje, da je eden izmed ključnih izzivov znamčenja držav vključenost interesnih skupin v oblikovanje in koordiniranje znamčenja.

Dinnie (2008, 62-5) navaja, da lahko kapital (angl. equity) oz. vrednost določene znamke ocenimo na podlagi potrošnikove in finančne perspektive.

Dinnie (2008, 42) poudarja, da se identiteta nanaša na tisto, kar nekaj ali nekdo resnično je, na njegovo bistvo.

Dinnie (2022, str. 169) izpostavlja etično dilemo glede tega, kdo ima mandat za vodenje znamčenja.

Dinnie (2008, 49) predstavi konceptualni model identitete in imidža države.

Ker razvoj in trženje nacionalne znamke prinašata državi potencialne politične, gospodarske in strateške prednosti (Dinnie, 2008), narašča tudi zanimanje za proučevanje omenjenih konceptov.

Po njegovem mnenju je znamčenje države celovitejši in ambicioznejši pristop, medtem ko si javna diplomacija prizadeva za skromne in kratkoročne dosežke (Dinnie, 2022).

Pri tem morajo biti vsi sposobni , visoko motivirani in kvalificirani za svoje področje , saj sicer tržna znamka države ne more zaživeti ( Dinnie 2008 ) .

Doyle (v Dinnie 2008, 14) uspešno znamko podobno opisuje kot "ime, simbol, dizajn ali neko kombinacijo, ki identificira trajnostno razlikovalno prednost izdelka določene organizacije".

Narodi (in s tem tarče animoznosti) imajo prav tako značilnosti blagovnih znamk, kar so dokazale raziskave koncepta nacionalnega znamčenja (Dinnie, 2009).

Državam pa mora biti jasno, da je proces ustvarjanja znamke države dolgotrajen, kar pomeni, da mora biti dolgoročno in strateško zastavljen (Dinnie 2008, 15).

Tržna znamka države lahko vpliva na odločitev kupcev ali bodo izdelek ali storitev , ki izhaja iz določene države , kupili ali ne ( Dinnie 2008 , 84 ) .

Znamka destinacije mora presegati področje turizma in vključevati širša področja, kot so gospodarstvo, kultura in zunanja politika (Dinnie, 2004).

Proces oblikovanja znamk destinacij v primerjavi s fizičnimi produkti zahteva veliko bolj kompleksen in multidimenzionalen pristop (Dinnie, 2008, str. 3).

Ker vlade držav predstavljajo narod, je logično, da bo vlada aktivno vključena v oblikovanje identitete države, ki jo zastopa (Dinnie, 2022, str. 200).

Pri državi pa gre predvsem za edinstveno , multidimenzionalno sožitje različnih razlikovalnih elementov nekega naroda z vidika njegovih ciljnih javnosti ( Dinnie 2008 , 15 – 20 ) .

Pri prvem vlada ustanovi koordinacijsko telo, da prepreči razdrobljenost in podvajanje dejavnosti, kar poveča učinkovitost znamčenja države (Dinnie, 2022, str. 189).