Naray (2008, str. 2) doda moč spodbujanja poslovanja, saj trgovinski diplomati izvajajo različne aktivnosti, kot so promocija in investicije na različnih področjih.

Naray (2015, str. 9) je na osnovi empirične raziskave ugotovil, da gospodarski diplomati več kot polovico svojega časa posvečajo promociji trgovine in izvoza.

Naray (2008) izpostavi več vprašanj povezanih z ekonomsko diplomacijo.

Kostecki in Naray (2007) izraz poslovna diplomacija pogosto uporabljata za opis poslovnih podpornih funkcij, ki jih izvajajo člani podjetij v državi gostiteljici.

Zato se podjetja raje zanašajo na lastna mednarodna omrežja ali zasebne svetovalce, ki nudijo bolj prilagojeno in zanesljivo pomoč (Naray, 2012).

Kostecki in Naray (2007) pišeta, da je uspešnost ekonomske diplomacije odvisna tudi od števila ljudi, ki so v teh aktivnostih aktivni.

Gospodarska diplomacija pomeni diplomatsko udejstvovanje države in njenih ustanov v luči promocije poslovanja med domačo in gostujočo državo (Naray, 2008, str. 2).

Kot pojasnjuje Naray (2008, str. 4), lahko uspešna podjetja tudi izboljšajo podobo države, ki jo ima le-ta v mednarodni skupnosti in obratno.

Kostecki in Naray (2007) izpostavljata, da lahko ekonomska diplomacija pomembno vpliva na uspešnost vstopa posameznih podjetij na oddaljene trge.

Kostecki in Naray (2007, 12) v svoji raziskavi opišeta, koliko časa namenijo ekonomski svetovalci izbranih držav za posamezna področja svojega dela.

Ne dviguje le država ugleda podjetjem na tujih trgih, temveč tudi uspešna podjetja dvigujejo ugled države (Naray 2008).

Kostecki in Naray (2007, 29) navajata mnoge naloge ekonomskih svetovalcev in ena izmed njih je tudi nudenje informacij zainteresiranim podjetnikom.

Dejstvo pa ostaja, da imajo vse razvite države zelo dobro razvito tudi ekonomsko diplomacijo (Naray 2008).

Naray (2011, str. 122) in Udovič (2009b, str. 153) jo opredelita kot tisto diplomatsko aktivnost, ki se prvenstveno posveča promociji gospodarstva nacionalne države.

Obe bosta namreč čutili pozitivne posledice okrepljene gospodarske menjave in integracije (Naray 2008, str. 4).

Kostecki in Naray (2007, str. 16) izpostavljata, da gospodarstvo gospodarski diplomaciji pogosto očita določene pomanjkljivosti.

Kljub temu pa ima gospodarska diplomacija v okviru države, kot razdelata Kostecky in Naray (2007, str. 17-18), ta čas še vedno nekaj neulovljivih prednosti.

Kostecki in Naray (2007) razločujeta med podpornimi aktivnostmi in primarnimi aktivnostmi.

Na individualni, podjetniški ravni prispeva GD k zmanjševanju tveganj in stroškov podjetij pri vstopu na tuje trge (Naray 2015, str. 28).

Na drugem mestu pa avtor (Naray 2011, str. 135) pripisuje GD 3 osnovne vloge, in sicer vlogo posredništva, svetovalno vlogo in vlogo zastopnika.