sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "dobesedni navedek".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo dobesedni navedek med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Znotraj stavka je skladenjsko vključen dobesedni navedek (največji varnostni problem), ki je od preostalega besedila ločen z dvojnimi narekovaji.
Zanimiv se mi je zdel spodnji primer, saj vsebuje tudi simbole (čustvenčke), saj gre za dobesedni navedek sms sporočila.
Za direktni (premi) govor je značilno, da je prvotni govorni dogodek nespremenjen in je v poročanem govoru ohranjen, temu rečemo dobesedni navedek.
Veznik je ločen tudi z vejicama od spremnega stavka in dobesednega navedka (ki pa ni pravi dobesedni navedek).
V nekaterih primerih je dobesedni navedek zapisan v ležečem tisku.
V ležečem tisku so deli, kjer gre za skladenjsko vključeni dobesedni navedek.
Ugotavljamo, da je učiteljem razrednega pouka poznana le ena oblika zapisa premega govora, tj. da dobesedni navedek sledi spremnemu stavku ali obratno.
Temu sledi dvopičje in nato dobesedni navedek brez narekovajev ali z enojnimi narekovaji.
Spremni stavki so na začetku predvsem pri primerih, kjer jim sledijo daljši dobesedni navedki, pogosto dobesedni navedek kakšne izjave ali sporočila.
SS se na dobesedni navedek ne nanaša, tudi vsebinsko se razen omembe kokosa ne nanaša na dobesedni navedek.
Pri nekaterih primerih je dobesedni navedek napisan v ležečem tisku.
Pri literarnih besedilih so tako krajši kot daljši primeri, dobesedni navedek pa je lahko v narekovajih ali ne.
Pri brezvezju je dobesedni navedek praviloma pred matičnim stavkom, razen če ni uveden z dvopičjem.
Pravi direktni govor se lahko pojavi tudi s spremnim stavkom na sredini, kjer gre pravzaprav za razdeljeni dobesedni navedek.
Poved se začne s prvim glavnim stavkom, sledi odvisni govor, ki uvaja prvi dobesedni navedek (ma samo da je).
Poseben tip sestavljajo povedi, v katerih prvi stavek napoveduje dobesedni navedek.
Pogosti členek je da, dobesedni navedek pa ni zapisan v narekovajih.
Podan je dobesedni navedek, ki je ločen od spremnega stavka, najpogosteje z navednicami, lahko pa tudi na kakšen drugačen način.
Odvisni govor dobimo iz premega, ko dobesedni navedek prilagodimo kot odvisnik spremnemu stavku.
Ni posebnega glagola, ki bi napovedoval dobesedni navedek.