sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "dragoš in leskošek".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo dragoš in leskošek med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Dragoš in Leskošek poudarjata pomen krepitve socialnih stikov, saj ti posamezniku omogočajo oblikovanje identitete in družbene prepoznavnosti.
Dragoš in Leskošek (2003) razmišljata, da se ključni koraki za spodbujanje socialne vključenosti in zmanjševanje družbenih neenakosti vedno začnejo v lokalnem okolju.
Dragoš in Leskošek (2003) pravita, da poznamo dve obliki družbenih razlik - take, ki niso odvisne od narave in take, ki so naravne.
Dragoš in Leskošek (2003) opozarjata, da družbenih razlik ne smemo mešati z družbeno neenakostjo, ker je prvi pojem širši od drugega.
Dragoš in Leskošek ( 2003 ) pravita , da je za odpravljanje neenakosti med družbenimi skupinami potrebno spoznavanje in zbliževanje med njimi .
Dragoš in Leskošek (2003) pravita, da je za odpravljanje neenakosti med družbenimi skupinami potrebno spoznavanje in zbliževanje med njimi.
Dragoš in Leskošek (2003) ponazarjata primer skozi prizmo kapitalske kocke, kjer je upodobljena situacija človeka iz marginalnega okolja.
Dragoš in Leskošek (2003) pa sta o vplivu družine pisala skozi vidik socialnega, ekonomskega in kulturnega kapitala družine.
Dragoš in Leskošek (2003) temu dodajata, da je od habitusa v pomembni meri odvisna tudi nadaljnja kariera posameznika.
Dragoš in Leskošek (2003 )izpostavita krepitev moči v povezavi s socialnim kapitalom in skupnostjo.
Kot ugotavljata Dragoš in Leskošek ( 2003 ) , dodatek za veliko družino predstavlja socialni transfer , ki je sicer visok , ni pa nujno tudi socialen .
Dragoš in Leskošek (2003) navajata tudi povezavo med družbeno neenakostjo in revščino.
O podobnem govorita tudi Dragoš in Leskošek (2003), ki pravita, da si "rišemo kolobarje" na osnovi povezanosti z ostalimi osebami.
Dragoš in Leskošek (2003: 60-61) krepitev moči omenjata v povezavi s socialnim kapitalom in skupnostjo.
Tudi Dragoš in Leskošek ( 2003 : 43 ) pravita , da je izvor socialnega kapitala v socialnih mrežah , ne pa v posamezniku ali širši družbi .
V nadaljevanju Dragoš in Leskošek (2003) od prej omenjenih vrst kapitala izpostavita socialni kapital, ki označuje lastnosti socialnih mrež.
Če želimo zmanjševati procese neenakosti na makro ravni, moramo najprej razumeti procese na mikro ravni (Dragoš in Leskošek, 2003).
Izključenost posameznika iz njegovega socialnega okolja mu lahko predstavlja relativno malo dostopne možnosti napredka (Dragoš in Leskošek, 2003).
Slednje so tisti del , ki jih družba nikakor ne bi smela dopuščati , in to je revščina ( Dragoš in Leskošek 2003 , 31 ) .
Denacionalizacija je po Dragoš in Leskošek (2003) bila ena izmed glavnih vzrokov povečanja neenakosti v slovenski družbi.