Za stabilnost trupa namreč skrbijo trije glavni sistemi, ki jih imenuje (i) pasivni, (ii) efektorski (mišično-tetivni) in (iii) upravljalni (živčni) sistem.

Z iglo podobno strukturo bakterije prenesejo efektorski toksin v drugo celico.

Vsi našteti receptorji so v bistvu kanalčki , ki predstavljajo efektorski del molekule .

Vsa protitelesa so glikozilirana - imajo vezane sladkorje, ki imajo pomembno vlogo pri efektorski funkciji in razpolovni dobi protitelesa.

Tretjo molekulo receptorskega sistema predstavlja povezovalec ( transduktor ) , ki povezuje receptorski in efektorski del .

Spremembe, ki jih povzročijo pisatelji, prepoznavajo efektorski proteini (bralci), med katere na primer spadajo bromodomene.

S pojmom efektorski proteini opisujemo glivne sekretorne proteine, ki sodelujejo v interakciji med glivnim patogenom in gostiteljskim organizmom.

Regulacija odzivov, imunološka toleranca in nevnetni efektorski mehanizmi so temelj sluznične imunosti.

Protitelesa, izločena v efektorski fazi, nevtralizirajo mikrobne toksine, preprečujejo vhod in razširitev patogenov in sprožijo več efektorskih mehanizmov za uničevanje mikrobov.

Prav tako bakterijski efektorski proteini vplivajo na ionske kanale enterocitov.

Posledično se zbližata tudi fuzijska partnerja, ki skupaj tvorita celoten efektorski protein, ta pa opravlja neko merljivo funkcijo.

Njihov efektorski citotoksični mehanizem je sprožanje apoptoze okuženih oziroma rakavih celic.

Nekateri nevrotoksini iz žab listavk kot je npr. histrionikotoksin pa se veže na efektorski del receptorja , torej v ionski kanalček .

Na teh razširjenih dinamičnih regijah genoma so locirani efektorski geni, ki kodirajo izločanje proteinov pomembnih v patogenezi.

Na diferenciacijo hondrocitov vplivajo rastni dejavniki, signalne molekule in efektorski proteini, pa tudi vitamini in hormoni.

Mišični/efektorski in upravljalni sistem sta ključna za ohranjanje togosti hrbtenice.

Imunski sistem sluznic lahko glede na anatomske in funkcionalne lastnosti razdelimo na induktivni in efektorski del.

IgA zavirajo kemotakso nevtrofilcev, ki so glavni efektorski levkocit pri akutnem vnetju.

Hierarhični model poudarja postopno, enosmerno diferenciacijo, od matične celice proti končni efektorski celici, ter izgubo sposobnosti samoobnavljanja na nižjih razvojnih stopnjah.

Glivni efektorski proteini imajo običajno nizko ali skoraj nobene sekvenčne podobnosti z znanimi proteini, domenami in motivi.