Zaradi svoje majhnosti in izvora iz živalskih celic se lahko izognejo fagocitom in lizosomski razgradnji, hidrofilno jedro pa omogoča prenos vodotopnih zdravil.

Vsi lizosomski katepsini so sintetizirani na ribosomih kot neaktivni preproencimi.

Vsebuje lizosomski encim , ki olajša vdor spermijevega jedra v jajčno celico .

Virus spodbuja mitozo in zavira normalno diferenciacijo celic, s čimer te postanejo hiperplastične in se izognejo lizosomski razgradnji.

V jetrih lizosomski encimi hilomikronske ostanke razgradijo na proste maščobne kisline, prosti holesterol in aminokisline.

Te okvare povzroča napaka v lizosomski sfingomielinazi , kar je posledica avtosomnega recesivnega gena .

Razlog leži v lizosomski razgradnji , do katere pride po vstopu liposoma v rakavo celico .

Normalno delovanje lizosomov omogočata dva razreda proteinov: lizosomski membranski proteini in lizosomski encimi, imenovane tudi lizosomske hidrolaze.

Nahaja pa se tudi v endosomski, lizosomski in celični membrani, kjer deluje kot periferni membranski protein.

Lizosomski katepsini za svoje optimalno delovanje potrebujejo rahlo kislo, reducirajoče okolje, kakršnega najdemo v lizosomih.

Lizosomski katepsini so proteazni encimi, ki se nahajajo znotraj celičnih organelov, obdanih z membrano, imenovanih lizosomi.

Lizosomski katepsini pomagajo vzdrževati homeostazo presnove celice s sodelovanjem pri razgradnji heterofagičnega in avtofagičnega materiala.

Lizosomski encimi razgrajujejo poškodovane ali nepotrebne proteine v endolizosomski poti.

Celica obnovi zalogo lizosomov v procesu, kjer se iz avtolizosomov odcepljajo nezreli lizosomski tubuli in mešički, ki nato dozorijo v funkcionalne lizosome.

Bakterija po vstopu modulira gostiteljev obrambni odziv, se izmakne lizosomski razgradnji in ustvari vakuolo, v kateri se nemoteno razmnožuje.

Aktivnost katepsinov je nadzorovana preko različnih mehanizmov, kot je izražanje peptidaz in kofaktorjev, lizosomski transport, specifičnost aktivnega mesta in pH.

Protivnetno delovanje je posledica zmanjšanega ustvarjanja, sproščanja in učinkovanja posrednikov vnetja, kot so npr. kinini, histamin, lizosomski encimi, prostaglandini in levkotrieni.

Protivnetno delovanje je posledica zmanjšanega ustvarjanja , sproščanja in učinkovanja posrednikov vnetja , kot so na primer kinini , histamin , lizosomski encimi , prostaglandini in levkotrieni .

Znano je , da sodeluje pri lizosomski homeostazi , predstavitvi antigenov , imunskemu odzivu in signalizaciji pa tudi pri apoptozi in zorenju osteoklastov .

Za uspešen transport encimov od mesta nastanka do samega lizosoma je potrebno , da se na lizosomski encim pripne sladkorna skupina manoza .