Interakcija, ki posledično zmanjša plazemsko koncentracijo EGFR TKI se namreč izrazi v napredovanju bolezni, takrat pa imamo le omejene možnosti nadaljnjega zdravljenja.

Sprva so domnevali, da je izraženost proteina na membrani rakave celice zadostna za napoved odgovora na tarčno zdravljenje z EGFR TKI.

Pomemben je tudi pregled bolnikove kronične terapije pred začetkom zdravljenja z EGFR TKI, da preprečimo ali zmanjšamo vpliv interakcij med zdravili.

NUZ smo nato pregledali ločeno glede na zdravilne učinkovine, saj je bolnik v celotnem zdravljenju lahko prejel več različnih EGFR TKI.

Osimeritinib, ki spada med novejše, selektivne EGFR TKI tretje generacije, prav tako ne stopa v interakcije z zdravili, ki povišajo pH želodcu (39).

Ob zdravljenju z EGFR TKI se lahko pojavi tudi pnevmonitis (vnetje pljučnega tkiva), ki je zelo redek, a življenje ogrožujoč neželeni učinek (32).

Sedmi primer prikazuje bolnika, ki se je zdravil le z eno linijo sistemskega zdravljenja, in sicer z EGFR TKI.

S pregledom vseh možnih interakcij smo ugotovili, da EGFR TKI vstopajo v interakcije z zdravili predvsem na farmakokinetičnem nivoju.

Pri teh podatkih je potrebno upoštevati, da je bolnik lahko tekom celotnega sistemskega zdravljenja prejel več različnih EGFR TKI.

EGFR TKI so se izkazali za enako učinkovite in varne tudi pri bolnikih v slabšem stanju zmogljivosti zaradi napredovale rakave bolezni (PS 3-4) [48].

Praviloma so vse delecije v eksonu 19 povezane z visoko občutljivostjo na zdravljenje z EGFR TKI, kadar se pojavljajo samostojno.

Retrospektivne analize kliničnih raziskav, ki so vključevale bolnike z insercijami v eksonu 20, so pokazale primarno rezistenco na zdravljenje z EGFR TKI [118].

Posledično je bil vzorec bolnikov, ki so se z EGFR TKI zdravili dvakrat ali večkrat zelo majhen.

V naši raziskavi je bilo takšnih bolnikov, ki so nadaljevali zdravljenje z istim EGFR TKI tudi po napredovanju bolezni 17,9%.

Vzrok je lahko v razvoju rezistence na zdravljenje z EGFR TKI, ki se ponavadi pojavi 1 - 2 leti po začetku zdravljenja (6).

EGFR TKI so male molekule, ki se vežejo na mutirani tirozin-kinazni del receptorja, na mesto vezave ATP (10).

Peti primer prikazuje bolnika, katerega zdravljenje je trajalo najdlje, in sicer ves čas z EGFR TKI.

Različne klinične značilnosti in molekularni dejavniki so bili povezani z občutljivostjo in odpornostjo na EGFR TKI .

V spletnih bazah interakcij sozdravljenje s statini ni prepoznano med interakcijami s katerimkoli EGFR TKI.