sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "enterobakterijah".
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Tvorba putrescina in kadaverina je pogosta pri enterobakterijah, tvorba tiramina pa je značilna za enterokoke.
Smernice za mikrobiologe ugotavljanje odpornosti proti karbapenemom in ugotavljanje karbapenemaz pri enterobakterijah.
Sinteza putrescina in kadaverina je pogosta tudi pri enterobakterijah, o produkciji tiramina poročajo pri večini enterokokov.
Pri enterobakterijah se pogosteje potrjujejo aleli qnrA, qnrB, in qnrS in redkeje qnrC, qnrD in qnrVC.
Najprej so odkrili rastlinske lektine, ki povzročajo aglutinacijo eritrocitov, kasneje so odkrili enake sposobnosti pri drugih organizmih, zlasti pri enterobakterijah.
Med izbranimi metodami bomo našli eno metodo ali kombinacijo metod, ki bo visoko občutljiva in specifična za ugotavljanje karbapenemaz pri enterobakterijah.
Družine kratkih medgenskih ponavljajočih se zaporedij so bile opisane pri enterobakterijah.
Pri enterobakterijah je klinično najpomembnejši mehanizem rezistence proti sulfametoksazoltrimetoprimu povečana sinteza na plazmidu kodiranega encima dihidrofolat reduktaze .
Je termolabilen in ima več različkov , predvsem pri enterobakterijah .
MIK kolistina pri izbranih enterobakterijah so bile v razponu od 0,125 g/mL do 32 g/mL.
Geni za ESBL so pri enterobakterijah večinoma prenosljivi s plazmidi, torej se lahko prenesejo v vrtčevskem okolju tudi na potencialno patogene bakterije.
Pri enterobakterijah so geni za številne sisteme za privzem železa na specifičnih kromosomskih regijah, imenovanih otoki patogenosti (PI; angl. pathogenicity islands).
Pri enterobakterijah in drugih po Gramu negativnih bakterijah so bili odkriti številni geni dfr, ki zagotavljajo odpornost proti trimetoprimu.
Izločanje betalaktamaz z razširjenim spektrom delovanja (ESBL) uvrščamo s kliničnega in epidemiološkega vidika med najpomembnejše mehanizme odpornosti pri enterobakterijah.
Glavni vzrok za pojav encimov ESBL pri enterobakterijah v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, je bila prekomerna uporaba cefalosporinov 3. generacije.
Določali smo enake gene za odpornost kot pri enterobakterijah, ki so navedene v Tabeli 5 in po enakih metodah.
Pri enterobakterijah za večkratno odporen izolat opredelimo tistega, ki je odporen proti trem ali več antibiotikom iz različnih razredov (Magiorakos in sod., 2012).
Odpornost proti aminoglikozidom pa omogočajo tudi encimi 16 S rRNA metiltransferaze , ki se pojavljajo pri enterobakterijah , psevdomonasu in acinetobakterju .
Gen mcr, vgrajen v kromosom, je opisan tudi pri enterobakterijah, vendar se tam pojavlja redkeje (Yamaguchi in sod., 2020).
Zaradi horizontalnega širjenja je TEM-1 danes najbolj pogosta β-laktamaza , predvsem pri enterobakterijah .