sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "erjavec in volčič".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo erjavec in volčič med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Erjavec in Volčič sta današnje medije opredelila kot dve večji skupini: klasični oziroma tradicionalni mediji in novi mediji.
Erjavec in Volčič ( 1998 ) opisujeta človeka kot komunikacijsko bitje , njegova samopodoba pa je odvisna od povratnih informacij , ki jih dobiva iz družbe .
Erjavec in Volčič , 1999b ) , ki opozarjajo , da delež otrok , ki se pogovarjajo s prijatelji o televizijskem programu , s starostjo narašča .
Erjavec in Volčič ( 1999 , 46 - 47 ) ugotavljata , da prekomerno gledanje televizije otroke preobremenjuje in vodi v nezmožnost dolgotrajne pozornosti , večjo impulzivnost in v manjše samozavedanje .
Erjavec in Volčič (1998b) opozarjata še na en primer negativnega vpliva medijev na otroke, in sicer na zdravstveni vidik.
Erjavec in Volčič (1999b) iz raziskave povzameta, da večina staršev (80,2 %) otrokom ni postavila nobenih pravil, katere risanke smejo gledati in katerih ne.
Erjavec in Volčič (1999, str. 29) sta zapisali, da je ta vpliv dolgoročen, in sicer v smislu nakopičene (ne)usmerjenosti v družbeno realnost.
Erjavec in Volčič (1999) ugotavljata, da redno bere 30 % sedemletnikov in le slabih 9 % štirinajstletnikov, ob vedenju, da v povprečju tri ure gledajo televizijo.
Erjavec in Volčič (1999a) ugotavljata, da so moški liki močni, pametni, ambiciozni, da se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi.
Erjavec in Volčič ( 1999 ) opozarjata še na en primer negativnega vpliva medijev na otroke in sicer zdravstveni vidik .
Erjavec in Volčič ( 1998 ) ob tem poudarjata pomen vključevanja vsebin s področja vzgoje za medije v šolske sisteme .
Erjavec in Volčič ( 1999 a , 72 ) menita , da je stereotip mnenje posameznika , ki si ga ustvari s pomočjo posrednega vira informacij .
Erjavec in Volčič ( 1999 ) menita , da otroci , katerih starši veliko gledajo televizijo , tudi sami pogosto gledajo televizijo .
Erjavec in Volčič (1999b) pišeta, da otroci ne prepoznajo prepričevanja in manipuliranja in zlahka verjamejo oglasom.
Erjavec in Volčič ( 1999 b ) pravita , da mediji niso le del vsakdana , predstavljajo celo mogočen del realnosti .
Erjavec in Volčič ( 1999 ) izpostavljata vlogo ter vpliv medijev ( predvsem televizije ) pri oblikovanju stereotipnih predstav otrok .
Erjavec in Volčič ( 1999 , 132 ) sta izvedli raziskavo , v kateri je 38,8 % štirinajstletnikov potrdilo , da jih je v nakup določenega izdelka prepričal oglas .
Erjavec in Volčič (1999, 8) pravita, da tako naše kot tuje raziskave kažejo, da otroci gledajo televizijo od 20 do 36 ur na teden.
Erjavec in Volčič (1999b) pa vzgojo za medije vidita na mikro in makro družbeni ravni.
Erjavec in Volčič ( 1999 , 28 – 29 ) ugotavljata , da je že od prvega pojava množičnih medijev strokovnjake skrbel njihov vpliv .