sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "hjarvard".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Hjarvard še doda, da mediji ne zgolj odražajo, temveč tudi oblikujejo življenjski slog.
Hjarvard razume mediatizacijo družbe kot proces, v katerem je družba vse več podvržena medijem in njihovi logiki.
Hjarvard ponuja razliko med neposredno in posredno mediatizacijo, čeprav ju je izjemno težko razločiti.
Hjarvard ne dvomi, da je z vidika posameznika konstrukcija lastne kulturne in družbene identitete postala vedno bolj relevantna zadeva.
Hjarvard meni, da bi lahko na splošno trdili, da medijitizacija spodbuja razvoj mehkega individualizma, ki je odvisen od šibkih družbenih vezi.
Hjarvard (2008) bi dejal, da je to posledica mediatizacije življenja: mediji niso več zgolj posredniki kulture, temveč njena infrastruktura, ki ureja ritem vsakdana.
Hjarvard (2016, str. 10) pravi, da ti novi načini delovanja na družbenih omrežjih vplivajo na spreminjanje religijskih vrednot, praks in strukture.
Hjarvard (2008, str. 113) mediatizacijo opredeljuje kot osrednji teoretični koncept, s katerim opisujemo spremenjeno in intenzivirano vlogo medijev v družbi in kulturi.
Hjarvard (2004) razlikuje med neposredno (močno) in posredno (šibko) obliko medijitizacije.
Pri mediatizaciji religije Hjarvard ugotavlja, da so glavni vir religijskih tem v družbi prav mediji, kot neodvisni producenti pomenov.
Stig Hjarvard razume medije kot tehnologije, ki razširjajo doseg človeške komunikacije in delovanja tako v času in prostoru.
Ko smo spoznali proces mediatizacije, moramo opredeliti tudi posreden in neposreden tip mediatizacije, kakor ju je predstavil Hjarvard.
Ti se med seboj razlikujejo po tem, koliko pomena in avtonomije pripisujejo medijem kot tehnologijam in institucijam, ki pojasnjujejo takšne spremembe (Hjarvard, 2008).
Tudi Hjarvard izpostavlja pomembnost razločevanja med medijitizacijo in širšim konceptom mediation/uporabe medijev za komuniciranje.
S tem, ko vedno več medijev postaja del posameznikovega vsakdanjega življenja, postajajo medijski teksti, podobe in diskurzi del posameznikove konstrukcije identitete (Hjarvard 2013, 11).
Podobno opisuje Hjarvard (2004, 48), da mediatizacija pomeni proces, v katerem temeljni elementi družbene in kulturne aktivnosti (delo, prosti čas, igra) prevzemajo medijsko obliko.
Mediji torej niso zgolj tehnologija, temveč pridobijo tudi družbene in estetske oblike, ki strukturirajo načine uporabe v različnih kontekstih (Hjarvard, 2013, str. 19).
"Medijitizacijo si moramo predstavljati kot razširitev možnosti za interakcijo v virtualnih prostorih in diferenciacijo tistega, kar ljudje zaznavajo kot resnično" (Hjarvard 2008, 111).
Moderna kultura in družba sta prežeti z mediji do te mere, da mediji niso več ločeni od kulturnih in družbenih institucij (Hjarvard 2013, 1-7).
Pod pojmom torej razumemo proces, v katerem se družba postopoma podreja oziroma postaja odvisna od medijev in njihove logike delovanja (Hjarvard, 2008, str. 114).